Jedro

Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka Slovensko zavarovalno združenje je dolžna tožniku J. G., stanujočemu v S., K. plačati odškodnino v višini 16.665,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi tekočimi od zneska 3.993,718,00 SIT od 14.5.2005 do 31.12.2006 ter od zneska 16.665,49 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka Slovensko zavarovalno združenje je dolžna v 15 dneh tožniku J. G. povrniti po sodišču odmerjene pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.“ Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 2.910,78 EUR pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6.9.2009 dalje do plačila, vse v 15 dneh.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 754,67 EUR pritožbenih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan po vročitvi pritožbene odločbe, vse v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti škodo, ki ji je nastala v prometni nezgodi 14.2.2005, ki se je zgodila v Republiki Slovaški.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka. Bistvo pritožbenih navedb je, da je sodišče prve stopnje zmotno interpretiralo določilo 42.a, 42.j in 42.n člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu – ZOZP. Po citiranih določilih tožena stranka obravnava odškodninske zahtevke kot pooblaščenec in v imenu ter za račun odgovornostne zavarovalnice, ni pa zavezana za plačilo odškodnine. Tožena stranka tožniku ni dolžna povrniti škode, niti na podlagi zakona, niti na podlagi zavarovalne pogodbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dejansko stanje, ki je odločilno za rešitev te zadeve, je: tožeča stranka je utrpela škodo v prometni nezgodi dne 14.2.2005, ki se je zgodila v kraju Trnova v Republiki Slovaški. Povzročitelj prometne nezgode je bil P. L. iz B.. Vozilo, s katerim je povzročil nezgodo, je bilo obvezno zavarovano pri Zavarovalnici ČSOB POISTOVNA SLOVAKIA, Vajnorska 100/b, Bratislava, Republika Slovaška. Tožnik je svoj odškodninski zahtevek naslovil na Zavarovalnico Triglav Ljubljana d.d., kot pooblaščenca odgovornostne zavarovalnice. Zavarovalnica Triglav Ljubljana odškodninskega zahtevka tožnika ni rešila v roku treh mesecev od dneva njegovega prejema.

5. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje uporabilo določilo 42.j člena ZOZP, ker je menilo, da je v tem določilu pravna podlaga za vložitev tožbe proti toženi stranki. Takšen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje je zmoten.

V 42.j členu ZOZP je določeno, da oškodovanec lahko na odškodninski urad naslovi svoj odškodninski zahtevek, ko sta izpolnjena pogoja navedena v tem členu. V 42. k členu ZOZP pa je določen način izvrševanja odškodninskega zahtevka iz 42.j člena ZOZP. Iz citiranih določil ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada.

Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.

Zaradi dejstva, ker odgovornostna zavarovalnica oziroma njen pooblaščenec nista rešila odškodninskega zahtevka tožnika v roku treh mesecev od vložitve odškodninskega zahtevka, tožnik ni pridobil pravice zahtevati odškodnine s tožbo od tožene stranke oziroma ni nastala obveznost tožene stranke, da je tožeči stranki dolžna povrniti uveljavljano škodo. Tožbeni zahtevek zato proti toženi stranki ni materialnopravno utemeljen. Pritožbi je bilo ugoditi in sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne (5. alineja 358. člena ZPP).

6. Na podlagi spremenjene sodbe je tožena stranka v celoti uspela. Tožeča stranka ji je zato dolžna povrniti potrebne stroške postopka nastale pred sodiščem prve stopnje, ki so ji priznani v skupnem znesku 2.910,78 EUR. Priznani stroški vsebujejo naslednje: 600 odvetniških točk za sestavo odgovora na tožbo, 600 odvetniških točk za prvo pripravljalno vlogo, 50 odvetniških točk za predložitev prevoda, 450 odvetniških točk za drugo pripravljalno vlogo, 300 odvetniških točk za nadaljnjo pripravljalno vlogo in 720 odvetniških točk za odsotnost iz pisarne in pristop na prvi narok, 520 odvetniških točk za odsotnost iz pisarne, pristop in trajanje drugega naroka, 470 odvetniških točk za pristop na tretji narok, njegovo trajanje in odsotnost iz pisarne, 50 odvetniških točk za končno poročilo stranki in 75,20 odvetniških točk za materialne stroške (2%), skupaj 3.835,20 odvetniških točk po vrednosti 0,459 EUR za eno točko, povečano za 20% DDV, kar skupaj znese 2.112,43 EUR. Poleg tega je tožena stranka upravičena do povrnitve materialnih stroškov v skupnem znesku 798,35 EUR, ki so: 83,33 EUR takse za odgovor na tožbo, 62,06 EUR potnih stroškov ter 5,00 EUR cestnine za pristop na prvi narok ter 2 x po 79,18 EUR potnih stroškov za pristop na naslednja dva naroka te 489,60 EUR stroškov za prevod.

7. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v skupnem znesku 754,67 EUR (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Priznani stroški predstavljajo 750 odvetniških točk za sestavo pritožbe in 15 odvetniških točk za materialne stroške, skupaj 765 odvetniških točk po vrednosti 0,459 EUR za eno točko povečano za 20% DDV, kar znese 421,36 EUR ter 333,31 EUR takse za pritožbo.

8. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči 16. dan po vročitvi prvostopenjske oziroma drugostopenjske odločbe.