Jedro

Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja je torej navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiške katastrske točke. Kot je bilo navedeno, v obravnavani zadevi ni domneve urejene meje, torej daljice, ki jo določajo točke. Če je tako, prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo uporabiti domneve urejenosti glede točk (daljice), oziroma konkretno domneve urejenosti točke 7445 (lokalna št. 115). To bi lahko pri odločanju upoštevalo le kot nesporno točko, kar pa po izrecnem nasprotovanju predlagateljev ni. Stališče sodišča prve stopnje, da je bilo pri ureditvi meje vezano na urejeno mejno točko, je napačno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da se meja med parcelo št. 1606/2 k. o. 000 X in parcelo št. 1612/1 k. o. 000 X last prvega nasprotnega udeleženca, uredi po zadnji mirni posesti tako, da poteka v ravni črti od točke 7445 (115 - že predhodno urejena ZK točka) skozi točke 7449 (116 a), 7450 (117 a) in točke 7451 (118 - že predhodno urejena ZK točka) do točke 1306, kot to izhaja iz skice geodeta z dne 17. 8. 2021 pod prilogo A7 in skice elaborata izvedenca z dne 12. 9. 2023 na listovni številki 74, ki jo je izdelal sodni izvedenec geodetske stroke A. A. (tč. I izreka izpodbijanega sklepa). Ugotovilo je, da so v omenjene točke že postavljena trajna mejna znamenja, in sicer v točki 7445 kovinsko plastični mejnik z rumeno kapo, v točki 7449 ter 7450 betonski mejnik in v točkah 7451 in 1306 kovinsko plastični mejnik z rumeno kapo (tč. II izreka sklepa) in da je skica sodnega izvedenca geodetske stroke A. A. sestavni del sklepa (tč. III izreka sklepa). Odločilo je še, da skupne stroške postopka krijejo predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec v razmerju vsak 1/2, hkrati pa vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2.Predlagatelja sta proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata vse zakonsko opredeljene pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da določi mejo, kot sta jo predlagala, podrejeno pa, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarjata, da ne drži, da je lastnik parcele 1606/2 k. o. 000 X le prvi predlagatelj, ampak sta solastnika parcele oba predlagatelja. Navajata, da v določenem delu sprejemata sodno odločitev glede meje, ki jo je določilo sodišče, saj je pravilno ugotovilo, do kje se je nepremičnina predlagateljev ves čas in vse obdobje dobroverno in neproblematično koristila, kar je v naravi tudi dobro vidno, ne moreta pa se strinjati, ko je sodišče v nasprotju z verodostojnimi podatki in tudi v nasprotju s katastrskimi podatki odločilo, da je tromeja med nepremičnino predlagateljev parc. št. 1606/2, nepremičnino prvega nasprotnega udeleženca parc. št. 1612/1 in nepremičnino drugega nasprotnega udeleženca parc. št. 1599 v točki 115 oziroma katastrski točki 7445. Ves čas sta izpostavljala, da je merodajna tromeja v točki 115 A. Sodišče bi moralo izhajati iz te točke, ne pa iz točke 7445 oziroma 115, o čemer je GURS tudi izdal ustrezno obvestilo o popravi v katastrskih operatih, s čimer je bilo sodišče seznanjeno. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo povzročilo konfliktno situacijo med predlagateljema kot lastnikoma parcele št. 1606/2 na eni strani in drugim nasprotnim udeležencem kot lastnikom parc. št. 1599, med katerimi nikoli ni bilo nobenih soglasij glede poteka meje in tudi postavljenih mejnikov in na kateri je bila postavljena žična ograja. GURS je priznal napako, sodišče pa je bilo seznanjeno s prvotno napačnim postopanju GURS, ki je sporni del meje in sporni mejnik v točki 7445 označil za urejenega, nato pa ga je označil za delno urejenega.

3.Prvi nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Meni, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je točka 7445 (lokalna točka 115) v katastru urejena.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa kot lastnika parcele št. 1606/2 k.o. X očitno pomotoma navedlo zgolj prvega predlagatelja ne pa tudi druge predlagateljice. Glede na odločitev pritožbenega sodišča o razveljavitvi izpodbijanega sklepa je zato pritožbeno opozorilo na navedeno pomanjkljivost sklepa, ki bi ga bilo sicer treba šteti kot predlog za njegovo popravo (prvi odstavek 328. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), brez pomena.

6.Materialnopravni kriteriji za ureditev meje v sodnem postopku so določeni v 77. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Sodišče si mora prizadevati, da reši mejni spor najprej na podlagi močnejše pravice. Če to ni mogoče, mora mejo urediti po zadnji mirni posesti. Če tudi zadnje mirne posesti ne more ugotoviti, uredi mejo tako, da uporabi pravično oceno. Pri urejanju meje po močnejši pravici se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člena SPZ). SPZ je pojem dokončne meje prevzel po Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE), ki ga je poznejši Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) opustil in namesto njega določil pojem urejene meje. Izraz urejena meja je obdržal tudi sedaj veljavni Zakon o katastru nepremičnin (ZKN). Ta v petem odstavku 16. člena določa, da je urejena meja parcele meja, ki je v katastru nepremičnin vpisana na podlagi dokončnega upravnega akta, pravnomočne sodne odločbe ali drugega akta, s katerim se konča postopek alternativnega reševanja sporov, in ima koordinate točk določene s predpisano točnostjo.

7.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da meje ni bilo mogoče urediti na podlagi močnejše pravice, zato je mejo uredilo po zadnji mirni posesti torej na podlagi dejstev, oziroma kot je navedlo, na podlagi nemotenega dolgotrajnega uživanja spornega dela zemljišča. Hkrati je navedlo, da je mejo določilo (tudi) z upoštevanjem urejenih mejnih točk (tč. 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8.V obravnavani zadevi je bil predhodno začet upravni postopek ureditve meje, ki pa je bil zaradi nesoglasja lastnikov o poteku meje in začetega sodnega postopka ureditve meje, prekinjen. Ker torej upravni postopek ni končan, domneve urejene meje ni, zato tudi ne domneve urejenih mejnih točk in s tem vezanosti nanjo.

9.ZKN v prvem in drugem odstavku 16. člena določa pojem meje: Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja je torej navidezna daljica ali več navideznih daljic, ki potekajo med dvema parcelama in katerih krajišča so zemljiške katastrske točke. Kot je bilo navedeno, v obravnavani zadevi ni domneve urejene meje, torej daljice, ki jo določajo točke. Če je tako, prvostopenjsko sodišče tudi ni moglo uporabiti domneve urejenosti glede točk (daljice), oziroma konkretno domneve urejenosti točke 7445 (lokalna št. 115). To bi lahko pri odločanju upoštevalo le kot nesporno točko, kar pa po izrecnem nasprotovanju predlagateljev ni. Stališče sodišča prve stopnje, da je bilo pri ureditvi meje vezano na urejeno mejno točko, za katero se je glede na sporočilo GURS izkazalo tudi, da je napačno vpisana v kataster nepremičnin kot urejena, saj je šlo za pomoten vpis, je zato napačno. Pri odločanju o meji bi zato moralo sodišče prve stopnje tudi v tem delu upoštevati kriterij ureditve meje po zadnji mirni posesti.

10.Sodišče prve stopnje je pri odločitvi napačno uporabilo materialno pravo, zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Vrnitev zadeve v sojenje prvostopenjskemu sodišču pa tudi ne bo povzročilo hujše kršitve pravic udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi in drugi odstavek 355. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Največkrat gre za lastninsko pravico, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na katerega izmed pravnoveljavnih načinov (na podlagi priposestvovanja, dogovora o poteku meje, .) ali publicijansko lastnino.

2Uradni list RS, št. 52/2000.

3Uradni list RS, št. 47/2002.

4Uradni list RS, št. 54/2021.

5Prvi odstavek prej veljavnega 19. člena ZEN je določal: Meja parcele je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.

6Iz sporočila GURS izhaja, da je bil status navedene ZK točke že popravljen iz "urejena" v "delno urejena".

7Potrebna bo dopolnitev postopka z izvedbo naroka na kraju samem, na katerega bo treba povabiti izvedenca geodetske stroke, ki bo izdelal (novo) skico in mejo označiti s trajnimi mejnimi znamenji.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 77, 77/2 Zakon o katastru nepremičnin (2021) - ZKN - člen 16, 16/1, 16/2, 16/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.