Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V odločbi, s katero je zavrnjena revidentova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja v zvezi z namembnostjo objekta, revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Ker je odgovor na zastavljeno vprašanje, ali gre v tej zadevi (sprememba kmetijsko-stanovanjskega objekta v kmetijski objekt z gostinskim lokalom, trgovino ter lokalom v mansardi) za spremembo namembnosti ali spremembo rabe, jasen že na podlagi branja določbe petega odstavka 4. člena ZGO-1, tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Kranj, št. 351-587/2012-10 z dne 17. 12. 2012. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožnikovo vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano za gradnjo kmetijskega objekta z dvema stanovanjskima enotama na tam navedenem zemljišču. Revident je z vlogo zahteval spremembo namembnosti objekta iz kmetijsko stanovanjskega v kmetijski objet s poslovnimi prostori (gostinski lokal v južnem delu pritličja in trgovina ter lokal v mansardi) in stanovanjem. Vloga je bila zavrnjena, ker taka sprememba namembnosti ni skladna s prostorskim aktom, to je Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih Občine ... (v nadaljevanju PUP). Revidentovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-39/2013-2-00641116 z dne 28. 2. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja v zvezi z namembnostjo objekta. V tej odločbi revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni revidentova navedba, da znaša vrednost spora (punctum) 100.00,00 EUR. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah, kot npr. X Ips 354/2007, X Ips 237/2009, X Ips 169/2010, X Ips 503/2010, X Ips 89/2011, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011, X Ips 344/2011, X Ips 346/2011, X Ips 32/2012 in X Ips 134/2013. 7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident prav tako uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča npr. X Ips 774/2008, X Ips 151/2008, X Ips 64/2009, X Ips 92/2010, X Ips 506/2010, X Ips 487/2011, X Ips 491/2011, X Ips 17/2012, X Ips 68/2012, X Ips 206/2012, X Ips 452/2012 in X Ips 15/2013).

9. Revident je navedel, da gre v obravnavani zadevi za vprašanje, ali zahtevana sprememba predstavlja spremembo rabe ali spremembo namembnosti. Pojasnil je, da PUP v 9. členu določa: da je sprememba namembnosti taka sprememba rabe, da se z njo poveča vpliv objekta na okolico; sprememba rabe pa je sprememba namembnosti, ki ne povečuje vplivov na okolico. V 10. členu pa PUP določa, da je na celotnem območju njegovega urejanja dopustna sprememba rabe zakonito zgrajenih stavb.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) v petem odstavku 4. člena določa, da gre vedno za spremembo namembnosti, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen po CC-SI spremeni v gostinsko stavbo. V tej zadevi pa je revident zahteval prav to, da se del kmetijsko stanovanjskega objekta spremeni v gostinski objekt. 12. Ker je odgovor na zastavljeno vprašanje jasen že na podlagi branja določbe petega odstavka 4. člena ZGO-1, tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena. Odgovor na izpostavljeno vprašanje namreč ne bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato uveljavljeni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

13. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).