Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, zato ni izpolnjen finančni pogoj iz 13. člena ZBPP za odobritev BPP.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: organ za Bpp) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Bpp) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. I 892/2007 zaradi izterjave 647,22 EUR s pp ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik 28. 3. 2011 vložil prošnjo za dodelitev Bpp ter priložil listine, kot so navedene. Organ za Bpp se sklicuje na določbe 10., 11., 12., 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 in 23/2008, v nadaljevanju ZBPP), ki jih citira ter smiselno uporabo določb 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c., 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB – 122/07, v nadaljevanju ZSV). Pristojni organ za Bpp ugotavlja, da je znašal lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od januarja do marca 2011 v skupni višini 2.471,49 EUR, ki obsega pokojnino prosilca. Tožnik je samska oseba. Glede na navedeno organ za Bpp ugotavlja, da je znašal povprečni mesečni dohodek tožnika 823,83 EUR in je presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV in znaša 229,52 EUR. Dvakratnik je 459,04 EUR, pri čemer je mišljen neto znesek. Tožnikovih navedb, da mu zaradi izvršb rubijo pokojnino do minimalnega zneska, pristojni organ ni mogel upoštevati (27. člen ZSV). Ker tožnik že z višino lastnega dohodka presega mejni znesek za odobritev Bpp se pristojni organ za Bpp ni spuščal v presojo višine premoženja tožnika in druge zakonske pogoje za dodelitev Bpp.
Tožnik je vložil laično tožbo, v kateri predlaga razveljavitev (pravilno odprava - op. sodišča) izpodbijane odločbe. Navaja, da je že od leta 1995 procesno in pravdno nesposoben ter brez kakršnegakoli premoženja in denarja za pravno varnost oziroma sodno varstvo njegovih pravic in svoboščin in da prejema denarne prejemke mesečno v višini 70 % zakonsko določene minimalne plače v Republiki Sloveniji ter si sam vložitve tožbe ne more uresničiti. Zato prosi za brezplačno pravno pomoč na podlagi 35. in 36. člena ZBPP, in sicer za dodelitev nujne Bpp ter podaja iz previdnosti, v primeru zavrnjene prošnje za Bpp, navedeno tožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 237. členu ZUP ter vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1). Želi, da se pristranski sodniki in sodnice naslovnega sodišča, ki mu že vseskozi z zlorabo predpisov ter njegove procesne in finančne sposobnosti kratijo pravico do zagovornika in celo dostopnost do sodnega varstva njegovih absolutnih pravic, sami izločijo in to tožbo odstopijo nepristranskemu in poštenemu senatu, ki naj po opravljeni glavni obravnavi zasliši sodnega izvedenca psihiatra in ga. A.A. iz CSD B. ter z enotno sodbo razveljavi vse v nadpisu navedene odločbe Urada predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani ter ugodi vsem zavrnjenim prošnjam za nujno Bpp, podrejeno pa sodišču predlaga, da zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za Bpp.
Tožena stranka je poslala upravne spise in vztraja pri odločitvi.
Tožba ni utemeljena.
Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
Pri presoji dodelitve Bpp se ugotavlja finančni položaj prosilca (12. člen ZBPP). Do Bpp je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (1. odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravna pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljevanju: minimalni dohodek). Po 14. členu ZPBB se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena ZSV. Na navedeno pravno podlago se v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje tožena stranka. Glede na ugotovitev dejanskega stanja, iz katerega izhaja, da je tožnikov lastni dohodek v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje znašal skupno 2.471,49 EUR in ker gre za samsko osebo, je pravilna ugotovitev organa za Bpp, da je znašal povprečni mesečni dohodek tožnika v tem trimesečnem obdobju 823,83 EUR in je tudi po mnenju sodišča, tako kot ugotavlja tožena stranka, tožnik presegel višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, ki je znašal 229,52 EUR. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki v zadevi ni sporno, tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen finančni pogoj iz 13. člena ZBPP za odobritev Bpp tožniku. Glede na podatke o znesku povprečnega mesečnega dohodka tožnika v tem trimesečnem obdobju gre za takšen finančni položaj, po katerem po mnenju sodišča lahko tožnik brez škode za svoje socialno stanje zmore stroške sodnega postopka oziroma stroške nudenja pravne pomoči. Očitek tožnika, da se naj pristranski sodniki in sodnice naslovnega sodišča sami izločijo, pa sodišče kot pavšalnega in nedoločnega zavrača. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantne okoliščine v zadevi niso sporne.
V zvezi s tožnikovim predlogom, da naj mu sodišče dodeli nujno Bpp, sodišče navaja, da o dodelitvi Bpp sodišče ni pristojno odločati, ter je za rešitev te vloge pristojen Organ za Bpp tega sodišča. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.