Jedro

Prvostopenjsko sodišče je tožnici pravilno pojasnilo, da je napačno vložila tožbo pri toženi stranki, ki jo je odstopila prvostopenjskemu sodišču 8. 5. 2017 in šele ta dan se šteje, da je bila izročena pristojnemu sodišču. To pa pomeni, da je bila vložena nepravočasno, po izteku 30 dnevnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbo po ugotovitvi, da je bila vložena po 30 dnevnem zakonskem roku za vložitev tožbe.

2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi opisuje, kako je prišlo do tega, da se je zavarovala za krajši delovni čas in ne ve, zakaj sedaj zavod terja, da bi se morala zavarovati še za razliko 30 ur. To bi ji morala tožena stranka takoj povedati, njo pa so o tem obvestili po daljšem času (čez 8 mesecev). Tožena stranka je s tem povzročila, da je morala podjetje zapreti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v povezavi s 366. členom ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih pritožba ne napada, izhaja, da je bila dokončna odločba tožnici vročena 29. 3. 2017. 30 dnevni rok za vložitev tožbe je potekel v petek 28. 4. 2017. Tožba je na naslovno sodišče prispela 8. 5. 2017, torej po poteku 30 dnevnega zakonskega roka.

6. Dokončna odločba tožene stranke z dne 28. 3. 2017 ima pravni pouk, da lahko tožnica vloži tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani v roku 30 dni. Tožnica tožbe ni vložila na navedeni naslov, temveč jo je naslovila na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, A., ta pa jo je nato odstopil v reševanjem prvostopenjskemu sodišču. 7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), kjer je v prvem odstavku 72. člena določeno, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. V skladu s 112. členom ZPP se šteje za vlogo, ki je vezana na rok, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). V predmetni zadevi vloga ni bila izročena pristojnemu sodišču znotraj 30 dnevnega roka za vložitev tožbe. Ta rok je potekel v petek 28. 4. 2017, tožba pa je na sodišče prve stopnje prispela 8. 5. 2017. 8. Predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe, v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP, izda sklep, s katerim se tožba zavrže tudi v primeru, ko je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, tožba pa je bila vložena prepozno.

9. Prvostopenjsko sodišče je tožnici pravilno pojasnilo, da je napačno vložila tožbo pri toženi stranki, ki jo je odstopila prvostopenjskemu sodišču 8. 5. 2017 in šele ta dan se šteje, da je bila izročena pristojnemu sodišču. To pa pomeni, da je bila vložena nepravočasno, po izteku 30 dnevnega roka.

10. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo odločitev tožene stranke, niso relevantne za odločitev v predmetni zadevi. V zadevi je sodišče prve stopnje odločalo zgolj postopkovno o tem, ali je bila tožba zoper dokončni upravni akt tožene stranke z dne 29. 3. 2017 vložena pravočasno ali ne.

11. Na podlagi dosedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.