Jedro

S tem, ko je tožnica na sodišče naslovila vlogo, v kateri se ni jasno opredelila, za kakšne vrste vlogo gre tj. v njej ni navedla, kaj sploh zahteva, sodišče pa jo je pozvalo, naj to stori, se sodni postopek, kot pravilno ugotavlja toženka, ni začel. V fazi, ko stranka na sodišče naslovi vlogo, iz katere ni mogoče razbrati, da je vložila tožbo, je ravnanje sodišča, s katerim od nje zahteva, naj se določno izjavi, ali je vloga sploh tožba, zgolj upravno poslovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev nujne in izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja v zvezi s pozivom sodišča II Upr 832/2018 z dne 3. 7. 2018 (1. točka izreka) in za dodelitev nujne in izredne brezplačne pravne pomoči v obliki zastopanja pred sodišči I. in II. stopnje za upravni spor v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1185/2014 z dne 24. 1. 2018 in kot oprostitev stroškov postopka (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 23. 7. 2018 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za svetovanje in zastopanje v zvezi z dopisom sodišča II Upr 832/2018 z dne 3. 7. 2018. S tem dopisom je bila pozvana, da naj v roku 8 dni dopolni svojo vlogo z dne 20. 6. 2018, naslovljeno kot "Tožba zoper vašo odločbo oziroma odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 24. 1. 2018", tako, da bo razumljivo, ali gre sploh za tožbo v upravnem sporu. Iz določil 1. in 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izhaja, da je njegov namen v tem, da se socialno šibkemu prosilcu omogoči uresničevanje pravice do sodnega varstva. V obravnavanem primeru pa še ne gre za uresničevanje te pravice, ampak za upravno poslovanje sodišča v zvezi z nejasno vlogo prosilke. Zato po določbah ZBPP v tem postopku dodelitev BPP ni mogoča. Z isto vlogo je tožnica zaprosila tudi za dodelitev nujne BPP za zastopanje pred sodišči za upravni spor zoper odločbo Bpp 1185/2014 z dne 24. 1. 2018. S to odločbo je bilo odločeno, da je tožnica dolžna povrniti sredstva, izplačana iz naslova BPP na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1185/2014 z dne 6. 5. 2014. Pogoj za dodelitev nujne BPP je, da prosilec izpolnjuje pogoje iz določbe 24. člena ZBPP, po kateri se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Toženka ugotavlja, da ti pogoji niso izpolnjeni. Tožnici je bila namreč v zadevi Bpp 1185/2014 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki se je vodil pod opr.št. O 1621/77, v katerem je bilo odvetniku na podlagi sklepa Bpp 1185/2014 izplačanih 195,20 EUR. V tem zapuščinskem postopku je tožnica prejela nepremičnine, ki so po evidenci Geodetske uprave RS vredne 1.141,15 EUR. Zato je na podlagi 48. člena ZBPP dolžna povrniti znesek, izplačan kot BPP. Tožnica v svoji izjavi glede pridobljenega premoženja ni navajala nobenih pripomb, ampak je navajala zgolj to, da ni bila zadovoljna z dodeljenim odvetnikom. Glede na to toženka ugotavlja, da je organ za BPP v zadevi Bpp 1185/2014 pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, prav tako pa ni prišlo do kršitev pravil postopka in tožnica v zvezi z obravnavano zadevo nima verjetnega izgleda za uspeh.

3. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da ponavlja vse dotedanje zahteve in argumente in zahteva, da se ji dodeli odvetnika, za katerega je zaprosila. V nasprotnem primeru bo kršena njena pravica do poštenega in pravičnega sojenja. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po 7. členu ZBPP se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

6. Sodišče se strinja s toženko, da iz navedenega jasno izhaja, da se pravica do sodnega varstva uresničuje v sodnem postopku. S tem, ko je tožnica na sodišče naslovila vlogo, v kateri se ni jasno opredelila, za kakšne vrste vlogo gre tj. v njej ni navedla, kaj sploh zahteva, sodišče pa jo je pozvalo, naj to stori, se sodni postopek, kot pravilno ugotavlja toženka, ni začel. V fazi, ko stranka na sodišče naslovi vlogo, iz katere ni mogoče razbrati, da je vložila tožbo, je ravnanje sodišča, s katerim od nje zahteva, naj se določno izjavi, ali je vloga sploh tožba, zgolj upravno poslovanje.

7. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da (...) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (...).

8. Sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno štela, da prošnja tožnice za dodelitev pravne pomoči v obliki zastopanja v upravnem sporu v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1185/2014 z dne 24. 1. 2018 ne izpolnjuje pogojev iz citiranega določila. Tožnica je namreč v zapuščinskem postopku pridobila premoženje, katerega vrednost je po oceni Geodetske uprave RS višja od vrednosti izplačane BPP, zoper to vrednost pa tožnica v postopku Bpp 1185/2014 tudi ni ugovarjala. Zato je bil pravilno uporabljen prvi odstavek 48. člen ZBPP, ki določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Na podlagi tega je po presoji sodišča toženka pravilno ocenila, da tožnica v upravnem sporu zoper odločbo ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh. Sicer pa tožnica v tožbi tudi ne navaja konkretnih razlogov, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita oziroma razlogi v njej nepravilni, ampak samo posplošeno zatrdi, da ji bo v primeru, če ji odvetnik ne bo dodeljen, kršena pravica do sodnega varstva. Takšnih tožbenih navedb pa sodišče niti ne more preizkusiti.

9. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.