Jedro

Razvezni pogoj pomeni nastanek nekega, med pogodbenimi strankami vnaprej dogovorjenega dejstva, ki povzroči, da preneha pravni temelj medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ki so s sklenitvijo pogodbe nastale.

Glede terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, bi morala biti napotena na pravdo stečajna upraviteljica, ne pa vsak upnik.

Tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Ker upnica ni omenjene pomote ugovarjala z ugovorom proti osnovnemu seznamu terjatev, ne more več s pritožbo zoper ta sklep izpodbijati pravilnosti podatkov o terjatvi.

Izrek

I. Pritožbi upnika H. se ugodi in se izpodbijani sklep v 21. in 22. alineji 3. točke izreka spremeni tako, da se glasi: -ugotovi se, da sta priznani pogojna terjatev upnika H. d.d. (zaporedna št. 375), na plačilo 70.963.414,90 EUR in pogojna ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, na poslovnem deležu dolžnika v družbi T. d.o.o., matična številka: ..., zap. št. deleža x, osnovni vložek: 566.134,10 EUR, delež v odstotku ali ulomku 70,000%, zap. št. družbenika x, K. d.d., kjer je že vpisana zastavna pravica in prepoved odsvojitve in obremenitve v korist upnika ter zaznamovana neposredna izvršljivost notarskih zapisov notarke N. K., in se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja, razen v primeru izpolnitve razveznega pogoja, ki se uresniči, če terjatev plača družba T. d.o.o., družba A. d.o.o., ali družba M., d.o.o. -ugotovi se, da sta priznani pogojna terjatev upnika H. d.d., na plačilo 3.035.401,00 EUR in pogojna ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičninah z ID znakom 001, z ID znakom 002 ter z ID znakom 003, ki so v lasti dolžnika do celote in se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja, razen v primeru izpolnitve razveznega pogoja, ki se uresniči, če terjatev plača družba T. d.o.o., družba A. d.o.o., ali družba M., d.o.o. II. Pritožbi upnikov: M. B. (zap. št. 956) in ostalih, navedenih v uvodu sklepa proti 2. točki izreka sklepa se ugodi in se glede teh upnikov izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v nov postopek.

III. Pritožbi upnika M. B. proti 2. točki izreka se ugodi in se izpodbijani sklep glede tega upnika spremeni tako, da je pod zap. št. 323 v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 10. 2013 (zap. št. 2192) terjatev odškodnine za odpovedni rok v priznani višini 3.328,05 EUR, prednostna terjatev.

IV. Pritožba upnika U. d.d. proti 2. točki izreka se zavrne in se izpodbijani sklep glede upnikove terjatve (zap. št. 331) z oznakami 3.1.A do 3.7. navedene v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7.10. 2013 (zap. št. 2192), potrdi.

V. Pritožbi upnika A. d.d. (zap. št. 475) proti prvi alineji 1. točke izreka se deloma ugodi in se izpodbijani sklep, spremeni tako, da se v 38. alineji 3. točke izreka glasi: - ugotovi se, da sta priznani terjatev upnika A. d.d. (zap. št. 475), na plačilo 5.025,63 EUR in zastavna pravica na stavbnih pravicah z ID 000 na parcelah: - 0000-2 (sedaj 0000-3 in 0000-4), - 0000-6, - 0000-9, - 0000-12, - 0000-9, - 0000-11, - 0000-12, - 0000-3 (sedaj 0000-14 in 0000-15), - 0000-10 (sedaj 0000-19), - 0000-20, - 0000-21, - 0000-22 in 0000-23, - 0000-13, - 0000-18 (ID stavbnih pravic x, x, x, x, x, x, x, x, x, x, x).

V preostalem izpodbijanem delu pa se pritožba zavrne in izpodbijani sklep v 38. in 39. alineji 3. točke izreka potrdi.

VI. Pritožbi upnika K. d.o.o. se ugodi in se izpodbijani sklep v sedmi pod alineji prve alineje in v delu prve alineje 3. točke izreka, spremeni tako, da se ugodi ugovoru o prerekanju terjatve in ločitvene pravice drugemu upniku, družbi P. d.d., (zap. št. 25/2) v delu, v katerem se nanaša na nepremičnino z ID znakom 000-6 k.o. X (ID 000) in na terjatev v znesku 126.647,50 EUR in napoti upnika P. d.d., da vloži tožbo na ugotovitev prerekane terjatve v navedeni višini in ločitvene pravice na navedeni nepremičnini.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev upnikov A. d.d., z dne 5. 8. 2013 (zap. št. 475) in S. d.o.o. z dne 20. 8. 2013 (točka 1 izreka).

O priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 10. 2013, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka).

O priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah je odločilo (povzetek se nanaša samo na vložene pritožbe upnikov, navedenih v izreku tega sklepa): ugotovi se, da sta priznani terjatev upnika P., d.d., (zap. št. 25), na plačilo 873.124,49 EUR in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičninah: - z ID znakom 0000-4-0, - z ID znakom 0001-4-0, - z ID znakom 0000-5-0, - z ID znakom 0000-6-0, - z ID znakom 0000-7-0 - z ID znakom 0000-1, - z ID znakom 0000-6, ki so v lasti dolžnika v celoti in se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja (prva alineja 3. točke izreka).

V 21. in 22 alineji 3. točke izreka je ugotovilo, da sta priznani pogojna terjatev upnika H. d.d., (zap. št. 375), na plačilo 70.963.414,90 EUR in pogojna ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, na poslovnem deležu dolžnika v družbi T. d.o.o., MŠ: ..., zap. št. deleža x, osnovni vložek: 566.134,10 EUR, delež v odstotku ali ulomku 70,000%, zap. št. družbenika x, K. d.d., kjer je že vpisana zastavna pravica in prepoved odsvojitve in obremenitve v korist upnika ter zaznamovana neposredna izvršljivost notarskih zapisov notarke N. K., in se upraviteljici naloži, da po izpolnitvi pogoja to terjatev prednostno plača iz tega premoženja, - ugotovi se, da sta priznani pogojna terjatev upnika H. d.d., (zap. št. 375), na plačilo 3.035.401,00 EUR in pogojna ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, na nepremičninah: - z ID znakom 0000-846, - z ID znakom 0000-14-0, -z ID znakom 00005-13-0, ki so v lasti dolžnika do celote in se upraviteljici naloži, da po izpolnitvi pogoja to terjatev prednostno plača iz tega premoženja.

V 38. alineji 3. točke izreka izpodbijanega sklepa je sodišče ugotovilo, da sta priznani terjatev upnika A. d.d. (zap. št. 475), na plačilo 5.025,63 EUR in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev na nepremičninah: - z ID znakom 0000-2-0, - z ID znakom 0000-6-0, - z ID znakom 0000-9-0, - z ID znakom 0000-12-0, - z ID znakom 0000-9-0, - z ID znakom 0000-11-0, - z ID znakom 0000-212-0, - z ID znakom 0000-3-0, - z ID znakom 0000-10-0, - z ID znakom 0000-13-0, - z ID znakom 0000-18-0 in se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja; - ugotovi se, da sta priznani terjatev upnika A. d.d. (zap. št. 475), na plačilo 2.335.139,77 EUR in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, na terjatvah do B. S. iz naslova pogodbe št. 051-3248/24/DV/04 z dne 24. 11. 2004 in pogodbe št. 1.22-22/04JN št. 10 z dne 22. 11. 2004, in se upraviteljici naloži, da to terjatev prednostno plača iz tega premoženja.

V 4.2. točki 4. točke izreka je z izpodbijanim sklepom sodišče stečajnemu upravitelju naložilo, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice: - v korist izločitvenega upnika: K. d.o.o. (zap. št. 442): - na nepremičnini z ID znakom 00006, v naravi trisobno stanovanje s teraso v skupni izmeri 125,32 m2, ki se nahaja v večstanovanjski stavbi, stoječi na parc. št. 3530/2 k.o. X (ID 000), ki je v lasti dolžnika v celoti, - na parc. št. 3530/3 k.o. X. (ID 000), v naravi parkirno mesto v izmeri 11 m2, ki je v lasti dolžnika v celoti ter - na parc. št. 3530/14 k.o. X. (ID 000), v naravi parkirno mesto v izmeri 12 m2, ki je v lasti dolžnika do celote.

Glede zavrnitve upnikovega ugovora A. (zap. št. 475) proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, je sodišče v obrazložitvi navedlo, da upnik v ugovoru ni uveljavljal razlogov iz prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP. Zato je bil ugovor zavrnjen.

O pritožbi upnika H. Upnik se je proti 21. in 22. alinei 3. točke izreka izpodbijanega sklepa pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Pritožba je utemeljena.

3. Upnik je prijavil terjatev o kateri je odločalo sodišče prve stopnje v 21. in 22. alineji 3. točke izreka izpodbijanega sklepa kot pogojno terjatev pod razveznim pogojem (prijava terjatve pod zap. št. 412 in 1421). Pogojno terjatev je upnik v navedeni terjatvi prijavil pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če terjatev plača družba T. d.o.o., kot glavni dolžnik po pogodbi, družba A. d.o.o. kot porok in zastavitelj ali družba M., d.o.o. (kreditne pogodbe navedene v prijavi terjatev, sklenjene v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov notarke N. K.). Upnik je v skladu z določilom 5. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP pri posamezni terjatvi navedel tudi določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev razveznega pogoja, s katerim je terjatev povezana. Kot take pa jih je priznala tudi upraviteljica, kar je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev, objavljenega dne 17. 10. 2013 (zap. št. 2192).

4. Pravni pojem razveznega pogoja je določen v tretjem odstavku 59. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Razvezni pogoj pomeni nastanek nekega, med pogodbenimi strankami vnaprej dogovorjenega dejstva, ki povzroči, da preneha pravni temelj medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ki so s sklenitvijo pogodbe nastale. Upnik je imel na dan začetka stečajnega postopka do dolžnika kot solidarnega poroka in zastavitelja zavarovane terjatve. Le-te pa bodo z izpolnitvijo razveznega pogoja, opredeljenega pri posamezni terjatvi v prijavi terjatev in ločitvene pravice upnika, torej plačila družb T., A. ali M. prenehale, saj ima upnik, kot je že navedeno, svojo terjatev povezano z razveznim (in ne odložnim) pogojem.

5. Zaradi napačne materialnopravne presoje pomena razveznega pogoja, je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na upnika spremenilo tako kot je navedeno v prvi točki izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPPIPP).

O pritožbi upnikov M. B. in ostali

6. Proti 2. točki izreka izpodbijanega sklepa so se pravočasno pritožili M. B. in ostali upniki, navedeni v uvodu sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Navedli so, da so bili glede uveljavljenih terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu nepravilno napoteni na pravdo. Sodišču druge stopnje so predlagali, da pritožbi v celoti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prijavljenih in dokončno prerekanih terjatev upnikov, ki temeljijo na izvršilnem naslovu, v drugem postopku uveljavlja oziroma tožbo vloži stečajna upraviteljica.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Upniki so prijavili svoje terjatve iz naslova odškodninske terjatve (spor še teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 2117/2010), na podlagi delne sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2117/2010 in na podlagi sodne poravnave, sklenjene pri Okrajnem sodišču v Ljubljani opr. št. II P 3289/2010 z dne 10. 3. 2011. Sodišče prve stopnje je upnike napotilo, da morajo zahtevek za ugotovitev obstoja celotne prerekane terjatve (o kateri še teče pravdni postopek in za katere imajo upniki izvršilni naslov), uveljavljati v drugem postopku.

9. Napotitev na pravdo glede terjatev upnikov, ki temeljijo na delni sodni poravnavi in sodni poravnavi je materialnopravno zmotna. Po določilu 302. člena ZFPPIPP mora namreč tisti, ki je prerekal terjatev, ki temelji na izvršilnem naslovu, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Vse terjatve upnikov, ki temeljijo na navedenih izvršilnih naslovih, so bile prerekane s strani stečajne upraviteljice, kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev. Zato bi morala biti glede terjatev, ki temeljijo na izvršilnem naslovu napotena na pravdo stečajna upraviteljica, ne pa vsak upnik.

Zmotno je namreč stališče stečajne upraviteljice, ki je prerekala terjatve vseh upnikov zato, ker še ni končan pravdni postopek, ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 2117/2010. Pod točko 1.3 delne sodne poravnave je bilo med strankama dogovorjeno, da bo sanacija stavbe začeta najkasneje v 120-tih dneh po sklenitvi te sodne poravnave in bo potekala po terminskem planu, ki bo izdelan na osnovi projektne sanacije. Sanacija obsega skupne dele in naprave stavb ter posamezne dele stavb (stanovanja, kleti). V nadaljevanju te delne sodne poravnave so navedene obveznosti tožene stranke (stečajnega dolžnika), ki pa niso bile izpolnjene. Tudi v sodni poravnavi, podpisani 10. 3. 2011 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani (II P 3289/2010) je bilo sklenjeno, da mora tožena stranka (stečajni dolžnik) na lastne stroške najkasneje do pridobitve uporabnega dovoljenja SPO T. oziroma najkasneje v dveh letih po sklenitvi te sodne poravnave nadomestiti porušeni betonski zid, ki stoji na parc. št. 678/1 itd. V skladu z določilom 253. člena ZFPPIPP so upniki vse navedene nedenarne terjatve spremenili v denarne. Določili so tudi tržno vrednost terjatve po cenah na trgu za premoženje, ki je predmet nedenarne dajatve (drugi odstavek 253. člena ZFPPIPP). Na vsa navedena pravno odločilna dejstva v zvezi s preizkusom terjatev so upniki opozorili že v ugovoru zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev (zap. št. 1695 z dne 29. 1. 2013).

10. Sodišče prve stopnje je torej napačno odločilo, da morajo upniki svojo terjatev uveljavljati v posebnem postopku, kot da bi šlo za celotno terjatev iz prvega odstavka 300. člena ZFPPIPP. Pri tem pa ni upoštevalo upnikovih trditev iz ugovora proti osnovnemu seznamu terjatev, da del njihovih terjatev temelji na izvršilnem naslovu. V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje svojega stališča, da je napotilo na pravdo upnike za celotno terjatev, čeprav so bile prerekane terjatve z različnimi položaji, ni obrazložilo. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče tega dela sklepa ni moglo preizkusiti, saj v njem ni razlogov o odločilnih dejstvih. Zato je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnikov ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša nanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, kateri del terjatve predstavlja terjatev (navadno terjatev ali terjatev, ki temelji delno na izvršilnem naslovu) in o tem podati razloge. Nato bo moralo glede na ugotovljeno vrsto terjatve ob pravilni uporabi določb ZFPPIPP odločiti o tem, kdo naj v posebnem postopku uveljavi svojo terjatev.

O pritožbi upnika M. B. 12. Proti 2. točki izreka izpodbijanega sklepa se je pravočasno pritožil upnik M. B. in uveljavljal pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in da se 2. točka izreka (terjatev pod zap. št. 323 v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 10. 2013) glede prijavljenih terjatev odpravnine, odškodnine za odpovedni rok, odškodnine za neizkoriščen letni dopust in regres za leto 2012 razveljavi in odloči, da imajo vse prijavljene terjatve pravno naravo stroškov stečajnega postopka. Podrejeno pa je predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi tako, da odloči, da terjatev odškodnine za odpovedni rok v priznani višini 3.328,05 EUR spada med prednostne terjatve.

13. Pritožba je utemeljena (glede odločitve, da terjatev odškodnine za odpovedni rok spada med prednostne terjatve).

14. V končnem seznamu preizkušenih terjatev morajo biti za vsako terjatev vsebovani podatki iz 1. - 4. točke četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP. V 4. točki četrtega odstavka 61. člena so med drugim določeni tudi podatki iz 4. in 5. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona. Slednji podatki se nanašajo na položaj, če upnik uveljavlja terjatev kot prednostno terjatev: terjatev mora biti oblikovana tako, da je določen zahtevek, da se terjatev ob razdelitvi plača kot prednostna.

Upnik je v prijavi dodatnih prednostnih in navadnih terjatev na 3. strani kot prednostno uveljavljal terjatev iz naslova odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (zap. št. dejanja 1433). Upraviteljica bi morala pri preizkusu te vrste terjatve upoštevati avtentično razlago – ORZFPPIPP 21 (Ur.l. RS št. 106/2010): 3. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP je treba razumeti tako, da se tudi v postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Sodišče druge stopnje je zato, ker ima navedena upnikova terjatev pravno naravo prednostne terjatve izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na upnika spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči o vsem, kar je predpisano v 69. členu ZFPPIPP. Ne odloča pa s tem sklepom ali bo upnik dobil plačano prednostno terjatev po pravilih, ki so določeni za stroške stečajnega postopka. Ta so urejena v pododdelku 5.9.2. (354. do 357. člena) tega zakona. V nadaljnjem postopku pa bo treba ugotavljati, ali gre za terjatve, ki so nastale v času od uvedbe postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka. Ker odločitev o tem, ali ima terjatev upnika pravno naravo stroška stečajnega postopka ni predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, se sodišče druge stopnje do tega vprašanja ni bilo dolžno opredeliti (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O pritožbi upnika U. d.d. 16. Upnik U. je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da prerekano terjatev upnika (v končnem seznamu preizkušenih terjatev, navedenih pod zap. št. 331 z oznakami od 3.1A. do 3.7.) v celoti prizna, podrejeno pa, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

17. S sklepom z dne 4. 10. 2013 (zap. št. 2190) je sodišče odločalo o upnikovem predlogu za pobot medsebojnih terjatev, to je terjatev upnika do stečajnega dolžnika iz naslova vnovčenih bančnih garancij s terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika iz naslova depozitnih pogodb. Soglasje k pobotu je sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da terjatev stečajnega dolžnika iz naslova depozitnih pogodb oziroma depozitov na dan začetka stečajnega postopka ni obstajala, pri čemer pa je izrecno ugotovilo, da je prijavljena terjatev upnika iz naslova izdanih garancij, ki je bila ob začetku stečajnega postopka pogojna. Zaradi izpolnitve pogoja, to je vnovčenja garancije, pa je postala nepogojna. V neskladju s to odločitvijo pa je odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu in sicer, da je upnika v zvezi z ugotovitvijo obstoja prijavljene terjatve, katere obstoj in nepogojnost je že samo ugotovilo, napotilo na pravdo z obrazložitvijo, da v prijavi terjatve ni bila izrecno zatrjevana pogojnost terjatve.

18. Iz prijave terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku z dne 14. 11. 2012 (zap. št. 1543) pa izhaja, da je upnik prijavil terjatev v skupni višini 9,220.696,13 EUR s pripadki (v okviru te prijave terjatve v znesku 97.785,37 EUR) kot bodočo pogojno terjatev. Iz vsebine prijave terjatev izhaja, da je upnik izdal garancije za vračilo plačanih ar po pogodbi o maksimalnem stanju obveznosti številka L 1460/2011 z dne 8. 7. 2011 (in nadaljnjih pogodb po maksimalnem stanju obveznosti izdaja garancij za vračilo plačanih ar).

19. Dejansko se odločitev sodišča iz sklepa z dne 4. 10. 2013 izključuje s prerekanjem stečajne upraviteljice v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 7. 10. 2013. Res je dolžna upraviteljica pri presoji, ali bo terjatev priznala ali prerekala, upoštevati opis dejstev o obstoju terjatve, če upnik uveljavlja terjatev kot pogojno terjatev (5. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP). Vendar pa sodišče druge stopnje ne sme posegati v vsebinsko presojo upraviteljice o tem, ali je pravilno priznala terjatev ali ne. Ali je bila njena ocena pravilna, bo predmet odločanja v pravdnem postopku.

20. V stečajnem postopku mora sodišče res odločiti, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona (peti odstavek 69. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je bila dejansko vložena zahteva za oblikovanje upniškega odbora pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev (prim. sklep o imenovanju upniškega odbora z dne 13. 9. 2012). Sodišče prve stopnje o verjetnosti prerekanih terjatev ni odločalo. V tem delu je sklep o preizkusu terjatev res pomanjkljiv, sodišče prve stopnje pa bo moralo o tem odločati in dopolniti izpodbijani sklep. Ob tem sodišče druge stopnje še poudarja, da ne gre za dopolnilni sklep po 2. točki šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, ki ga mora sodišče izdati tedaj, ko je zahteva za oblikovanje upniškega odbora vložena po izdaji sklepa o preizkusu terjatev. Glede na opisano procesno situacijo bo moralo sodišče izdati dopolnitev sklepa o preizkusu terjatev. V slednjem bo moralo odločiti o verjetno izkazanih prerekanih terjatvah, ker je bila vložena zahteva za imenovanje upniškega odbora pred izdajo sklepa o preizkusu terjatev. Vendar pa tudi odločanje o verjetnosti izkazanih prerekanih terjatev, ne more vplivati na boljši upnikov položaj, ker je bila njegova terjatev itak prerekana in v tem postopku ne more biti priznana.

21. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Tudi po uradnem preizkusu sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na upnika, potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O pritožbi upnika A. d.d. 22. Upnik je pravočasno vložil pritožbo zoper 1. alineo 1. točke izreka in 38. ter 39. alineo 3. točke izreka izpodbijanega sklepa. Smiselno je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma podrejeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

23. Pritožba je delno utemeljena (glede uveljavljene ločitvene pravice na stavbnih pravicah), neutemeljena pa je glede višine priznanih terjatev.

O utemeljenem delu pritožbe

24. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je upnica že z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev kakor tudi z ugovorom zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev opozorila, da s prijavo terjatev ni prijavila ločitvenih pravic na parcelah, temveč na stavbnih pravicah, ustanovljenih na teh parcelah. Slednje jasno izhaja iz 4. točke razdelka 2.A pritožničine prijave na 21. strani prijave (zap. št. 1658). Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice mora v skladu z določbo 2. točke drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP vsebovati določen zahtevek za priznanje ločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. V skladu z navedenim določilom je upnica ravnala, ko je prijavila na stavbnih pravicah ločitveno pravico. Za prijavo ločitvene pravice se smiselno uporabljajo tretji in četrti odstavek 60. člena ter prvi, tretji do peti odstavek 297. člena tega zakona (tretji odstavek 298. člena ZFPPIPP). Smiselno je treba upoštevati, da je upnik z ugovorom proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev upravičen uveljavljati, če so podatki o tej terjatvi iz 2., 3. ali 4. točke četrtega odstavka 61. člena v zvezi s 3. točko drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP nepravilni. Nepravilna je namreč tudi odločitev, če stečajna upraviteljica prizna ločitveno pravico na parceli, upnica pa je prijavila ločitveno pravico na stavbni pravici.

Zato je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo in sklep v 1. alinei 1. točke izreka in v zvezi z 38. in 39. alineo 3. točke izreka v delu, ki se nanaša na ločitveno pravico na stavbni pravici spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O neutemeljenem delu pritožbe

25. Upnica je v pritožbi zatrjevala, da so zneski terjatev v 38. in 39. alinei 3. točke izreka nepravilni. V 38. alinei je naveden premajhen znesek (5.025,63 EUR namesto 3.415.282,02 EUR), v 39. alinei 3. točke izreka pa je znesek previsok (2.335.139,77 EUR namesto 344.717,03 EUR). Upnica pojasnjuje, da sta ti dve napaki res posledica (delne) pomote v prijavi, kjer je upnica navedla pravilne številke kreditnih pogodb, nepravilno pa se je sklicevala na njihovo zaporedno številko.

V ugovoru zoper osnovni seznam terjatev (zap. št. 1704), upnica na slednjo pomoto ni opozorila. To pomeni, da ni pravočasno uveljavljala ugovornega razloga po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP. Zato, ker upnica ni omenjene pomote ugovarjala z ugovorom proti osnovnemu seznamu terjatev, ne more več s pritožbo zoper ta sklep izpodbijati pravilnosti podatkov o terjatvi (argumentom a contrario, 1. točka prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP).

26. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Tudi po uradnem preizkusu, sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350,. 366. v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Zato je sodišče druge stopnje v delu, ki se nanaša na nepravilen znesek terjatev v 38. in 39. alinei 3. točke izreka, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

O pritožbi upnika K. d.o.o. 27. Upnik je pravočasno vložil pritožbo proti delu 1. alinee 3. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na priznano terjatev upnika P. d.d. (zap. št. 25) v znesku 126.647,50 EUR in ločitveno pravico tega upnika na nepremičnini ID znak 0000-6 k.o. X (ID 000). Uveljavljal je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

28. Pritožba je utemeljena.

29. Upnik je že v ugovoru o prerekanju terjatve z dne 8. 2. 2013 (zap. št. 1755) v skladu z določilom 63. člena ZFPPIPP prerekal terjatev in navedeno ločitveno pravico drugega upnika, ki ga stečajna upraviteljica ni upoštevala v popravkih osnovnega seznama (zap. št. 1846 z dne 19.3.2013 in zap. št. 1985 z dne 6.6.2013) in v dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev (zap. št. 2072 z dne 1.8.2013). Sodišče prve stopnje je zato nepravilno odločilo o priznani terjatvi upnika P. d.d. in ločitveni pravici na nepremičnini z ID znakom 0000-6, ki so „v lasti dolžnika v celoti.“ V točki 4.2 izpodbijanega sklepa, je bilo namreč stečajni upraviteljici naloženo, da glede iste nepremičnine izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice v korist izločitvenega upnika: K. d.o.o. Bistveno za odločitev o upnikovi pritožbi pa je dejstvo, da je upnik s pravočasnim ugovorom prerekal terjatev in ločitveno pravico ločitvenega upnika. Zato je bila nepravilna odločitev sodišča, da je bila upnikova terjatev v celoti priznana.

V skladu z določilom prvega in drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP, je sodišče druge stopnje zato napotilo upnika P., da uveljavlja prerekano zavarovano terjatev in ločitveno pravico v pravdi. Upnik mora s tožbo iz prvega odstavka 305. člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu.

30. Sodišče druge stopnje je iz navedenih razlogov izpodbijani sklep v 1. alinei in sedmi pod alineji prve alineje 3. točke izreka, ki se nanaša na plačilo zneska 126.647,50 EUR (terjatev upnika P.), ki je zavarovana z ločitveno pravico na nepremičnini ID znak 0000-6 k.o. X (ID 000) spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).