Jedro

Po mnenju sodišča izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdan sklep v upravnem postopku mora biti obrazložen v skladu z zakonom tako, da je njegovo materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovljenem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Zavoda RS za zaposlovanje, št. 11064-28458/2020-4 z dne 1. 10. 2020 se odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Zavod RS za zaposlovanje je kot prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožeče stranke za uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPDV). Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka dne 3. 9. 2020 vložila vlogo za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem. Z vpogledom v podatke Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS) dne 1. 10. 2020 je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom ter ima neplačane davčne obveznosti.

2. Tožeča stranka se je na odločitev upravnega organa prve stopnje pritožila. O pritožbi je odločilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da se organ druge stopnje strinja z odločitvijo prve stopnje, saj res iz uradnih evidenc FURS izhaja, da tožeča stranka do dne vložitve vloge pristojnemu organu ni predložila vseh obračunanih davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja in ni imela plačanih zapadlih obveznosti. Pritožbeni organ poudarja, da je upravni organ prve stopnje pri odločanju vezan na podatke uradnih evidenc FURS. Ker gre za podatke, ki se nahajajo v uradnih evidencah finančnega organa, upravna organa v njihovo verodostojnost ne moreta dvomiti.

3. Zoper navedeni odločitvi upravnih organov tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da ima poravnane vse obveznosti do FURS-a in da je v dogovoru z njim občasno poravnala obveznosti tudi z rahlim zamikom. Priložila je tudi potrdilo Finančne uprave RS, da so imeli na dan 22. 12. 2020 poravnane vse obveznosti, torej tudi tiste iz meseca septembra 2020, na osnovi katerih je bil izdan sklep o zavrnitvi pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač. Tožeča stranka poudarja, da je v njihovem podjetju zaposlenih 134 delavcev in da podjetje leži na manj razvitem področju Goričkega, kjer je vsako delovno mesto dragoceno. Sodišču predlaga, da ugodi njeni tožbi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Sodišče je predmetno zadevo prejelo dne 24. 11. 2020, potem ko se je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka dne 3. 9. 2020 vložila vlogo, s katero je uveljavljala pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo, na podlagi določb ZIUPDV.

8. Sporno pa je, ali je tožeča stranka upravičena do delnega povračila nadomestil plač za delavce na začasnem čakanju na delo na podlagi ZIUPDV.

9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe druge stopnje, razen zakonskega besedila ne izhajajo konkretne navedbe in argumentacija, za katero obdobje tožeča stranka ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom. Ni razvidno, kdaj je imela neplačane davčne obveznosti ter katere so te neplačane obveznosti. Zgolj prepis zakonskega besedila ne zadošča za ustrezno obrazložitev upravnega akta.

10. Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.1 Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in so tako lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna.

11. Po mnenju sodišča izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti upravne odločbe in gre za takšne bistvene pomanjkljivosti, ki jih tožena stranka v sodnem postopku ne more (več) odpraviti. Izdan sklep v upravnem postopku mora biti obrazložen v skladu z zakonom tako, da je njegovo materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti more tožena stranka sanirati le v ponovljenem postopku.2

12. Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

13. Sodišče pa zaradi nadaljnjega obravnavanja zadeve pred organom prve stopnje pripominja, da so materialni pogoji za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plač za delavce na začasnem čakanju na delo določeni v drugem odstavku 8. člena ZIUPDV, ki določa, da pravice do povračila izplačanih nadomestil plač ne more uveljavljati delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, ter če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alinee, tudi če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dneva oddaje vloge. Navedeno pomeni, da je treba presojo pravočasnosti priloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let presojati na dan oddaje vloge vlagatelja, kar v konkretnem primeru pomeni 3. 9. 2020. 14. Iz 134. člena ZDR-1 izhaja, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, kar pomeni 18. v tekočem mesecu. Tako mora v skladu z zakonom izplačevalec dohodka na dan izplačila dohodkov davčnemu zavezancu predložiti tudi podatke iz obračuna davčnih odtegljajev dohodkov, zaradi česar se mora na ta dan vložiti REK obrazec. Namen izdaje in predložitve REK obrazca je v tem, da delodajalec poravna davke in druge obvezne dajatve iz plače za posameznega delavca, zaradi česar je, kolikor obstoji dvom o morebitni napaki v uradnih evidencah, stranki dovoljeno dokazovati nasprotno. Vsled navedenega bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe sporne ugotovitve predložiti tožeči stranki, da bi se lahko o ugotovitvah organa izjavila, saj je v nasprotnem tudi iz tega razloga kršena pravica do izjave, kar pa ne pomeni zgolj predložitev obrazca oziroma uradnega zaznamka v vednost, temveč tudi, da lahko stranka v upravnem postopku navedeno dejstvo še pred izdajo odločbe izpodbija, poda izjavo in tudi dokazuje nasprotno. Le na tak način je v skladu z določili ZUP natančno ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je mogoče kasneje pravilno uporabiti materialno pravo.3

15. Glede na ugotovitve sodišča, da izpodbijani sklep ne zadosti standardu obrazloženosti po določilu 214. člena ZUP, je bila s tem v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku izdana odločba bo morala biti obrazložena v skladu z zakonom tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Prav tako pa bo tožena stranka morala okoliščine glede pogoja določenega v drugem odstavku 8. člena ZIUPDV pravilno ugotoviti.

16. Sodišče je tožbi ugodilo iz zgoraj navedenega procesnega razloga, zato ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti. Zato je sodišče odločilo na seji (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

17. Tožeča stranka stroškov postopka ni priglasila, zato sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Tožena stranka pa v postopku ni uspela, zato v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nosi sama svoje stroške postopka.

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 248/2002, z dne 10.11.2004. 2 Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020. 3 Upravno sodišče RS, sodba opr. št. II U 382/2021 z dne 8. 3. 2021.