Jedro

Tožnica je sama povedala, da se na zavod ni prijavila in da tudi nima namena, da bi se na zavod prijavila. Prijava na zavod pa je ključna, saj se le v tem primeru brezposelna oseba lahko šteje za iskalca zaposlitve, kot je to določeno v 8. členu ZUTD. Glede na to, da se tožnica kot brezposelna oseba ni prijavila na Zavod RS za zaposlovanje, je podan krivdni razlog, zaradi katerega tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči v spornem obdobju.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženke št. ... z dne 26. 2. 2025 in odločba Centra za socialno delo A. (CSD) št. ... z dne 14. 1. 2025 in da se tožnici za obdobje od 1. 1. 2025 do 1. 3. 2025 prizna pravica do denarne socialne pomoči. Nadalje je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je CSD za obdobje od 1. 3. 2025 tožnici ugodil in ji z novo odločbo dodelil denarno socialno pomoč od 1. 3. 2025 dalje. Tako je ostalo sporno zgolj še obdobje od 1. 1. 2025 do 28. 2. 2025. Tožnica meni, da je tudi v tem obdobju upravičena do denarne socialne pomoči, saj ne obstaja krivdni razlog, da ji le-ta ne bi bila priznana. Res je brezposelna oseba, vendar je še vedno vpisana kot nosilka svoje dejavnosti - B., zato se na zavod niti ne more prijaviti. Ker je tudi v osebnem stečaju, ni za pričakovati, da bi se njeno socialno stanje izboljšalo. Sodišče je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun, vendar tožnica predlaga, da se ji povrnejo tudi njeni stroški postopka tako na prvi stopnji kot pritožbeni.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženke št. ... z dne 26. 2. 2025, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice, vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 14. 1. 2025. Z omenjeno odločbo je CSD odločil, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči. Je pa za čas od 1. 1. 2025 do 30. 6. 2025 upravičena do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če obveznega zdravstvenega zavarovanja nima urejenega iz drugega naslova. Prav tako je za isto obdobje upravičena do plačila obveznega zdravstvenega prispevka, če ni zavarovana iz drugega naslova oziroma obveznega zdravstvenega prispevka ne plačuje sama.

6.Dne 12. 3. 2025 je CSD izdal novo odločbo št. ... z dne 12. 3. 2025, s katero je odločbo CSD z dne 14. 1. 2025, s 1. 3. 2025 razveljavil ter odločil, da ima tožnica pravico do denarne socialne pomoči v znesku 484,88 EUR mesečno trajno od 1. 3. 2025 dalje. Prav tako je od istega dne dalje trajno upravičena do varstvenega dodatka v znesku 227,89 EUR mesečno.

7.Glede na pritožbene navedbe je sporna odločitev sodišča prve stopnje, ki je potrdilo odločitev toženke, in sicer da tožnica za obdobje od 1. 1. 2025 do 1. 3. 2025 nima pravice do denarne socialne pomoči.

8.Glede na to, da je CSD svojo odločitev utemeljil z obstojem krivdnih razlogov, zaradi katerih tožnica za sporno obdobje nima pravice do denarne socialne pomoči, je za presojo te zadeve odločilna ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji po določbi 28. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), ki govori o krivdnih razlogih. Tako je v prvem odstavku navedenega člena določeno, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. V 5. točki drugega odstavka pa je nadalje določeno, da kot razlog šteje tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo.

9.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica v relevantnem obdobju ni bila prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje. To je tudi sama navajala na naroku za glavno obravnavo, kakor tudi, da je bila že prejemnica denarne socialne pomoči v času, ko ni bila vpisana v evidenco brezposelnih, ki pa ji je bila kasneje ukinjena ravno iz razloga, ker ni bila vpisana v evidenco brezposelnih pri Zavodu RS za zaposlovanje. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je tožnica brezposelna oseba brez dohodkov, kar izhaja tudi iz obrazložitve sklepa Upravne enote C. št. ... z dne 10. 2. 2025 (priloga sodnega spisa A3). Iz obrazložitve navedenega sklepa tudi izhaja, da je tožnica zavarovana po zavarovalni podlagi 99. Po navedeni podlagi so v zavarovanje vključeni državljani RS in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, ki jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje (21. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ). Tožnica tako ni zavarovana na podlagi opravljanja dejavnosti.

10.Upoštevaje navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožnica na Zavod RS za zaposlovanje ne more prijaviti. Nenazadnje je tožnica sama povedala, da se na zavod ni prijavila in da tudi nima namena, da bi se na zavod prijavila. Prijava na zavod pa je ključna, saj se le v tem primeru brezposelna oseba lahko šteje za iskalca zaposlitve, kot je to določeno v 8. členu Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD). Glede na to, da se tožnica kot brezposelna oseba ni prijavila na Zavod RS za zaposlovanje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan krivdni razlog, zaradi katerega tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči v spornem obdobju.

11.Je pa tožnica v mesecu februarju 2025 izpolnila pogoj, določen v petem odstavku 36. člena ZSVarPre (starost 63 let), zato ji je bila z novo odločbo z dne 12. 3. 2025 priznana pravica do denarne socialne pomoči trajno od 1. 3. 2025 dalje.

12.Ker tožnica v sporu pred sodiščem prve stopnje ni uspela, v tem primeru tudi ni upravičena do povrnitve njenih stroškov postopka. Na podlagi odločbe BPP stroške postopka krije proračun RS, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

13.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14.Ker tožnica v sporu ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami.