Jedro

Revizijsko sodišče je že v sodbi II Ips 307/2011 z dne 5. 4. 2012 obravnavalo in zavrnilo razloge, s katerimi toženka v predlogu utemeljuje svoja sklepanja in zastavljena vprašanja, zato pogoji za dopustitev revizije v konkretni zadevi niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med postopkom preminuli pravni prednik tožnice je s tožbo zahteval plačilo deviznih sredstev, ki jih je na podlagi pogodbe o denarnem depozitu privarčeval na hranilni knjižici pri Ljubljanski banki d. d., Osnovni banki (oziroma kasneje Glavna filiala) Zagreb. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, naj tožniku plača 4.881,12 EUR in 130,42 USD z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 1994 do vključno 31. 12. 2001. Sicer je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obrestnem delu od zneska 130,42 USD spremenilo tako, da mora toženka tožnici plačati zamudne obresti po obrestni meri, kot so jo v kraju izpolnitve priznavale banke za hranilne vloge v USD na vpogled. Sicer je njeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo. Odločilo je še, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper del sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je bila pritožba toženke zavrnjena, slednja vlaga predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanj, ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko (1) je odločilo, da se uporablja slovensko pravo in da je pristojno slovensko sodišče (po sedežu toženke, čeprav gre za razmerje, sklenjeno z banko v Zagrebu); (2) je v zvezi s preoblikovanjem Ljubljanske banke Osnovne banke Zagreb v Ljubljansko banko Glavno podružnico Zagreb (v nadaljevanju LB GPZ) ugodilo tožbenemu zahtevku zgolj na podlagi formalne registracije te banke kot podružnice toženke, ne da bi upoštevalo naravo deviznih vlog, da postopek sanacije LB GPZ ni bil dokončan, da prenos sredstev, pravic in obveznosti na toženko ni bil izveden in končno Sporazum o vprašanjih nasledstva ter ukrepe Republike Hrvaške, ki so toženki onemogočali vpliv na LB GPZ in (3) ni upoštevalo sklicevanja toženke na načelo „branch compensating deposit principle“, po katerem matična banka odgovarja za obveznosti podružnice le, če je za deponirana sredstva v podružnici prejela kritje v matični banki, kot tudi ne določbe 1040. člena Zakona o obligacijskih razmerjih o tem, da je hranilna vloga razmerje med deponentom in enoto banke, pri kateri je bila vloga odprta.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Navedbe predlagateljice je revizijsko sodišče že obravnavalo v sodbi II Ips 307/2011 z dne 5. 4. 2012, v kateri je zavrnilo razloge, s katerimi toženka v predlogu utemeljuje svoja sklepanja in zastavljena vprašanja. Glede na navedeno pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).