Jedro

Pravni interes predlagatelja za samostojni dokazni postopek z izvedencem pred pravdo je podan, če predlagatelj izkaže, da lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Za odločitev o utemeljenosti predloga ni bistveno le mnenje nasprotne stranke, temveč se lahko glede na ugotovitve izvedenca tudi za predlagatelja izkaže, da s svojim zahtevkom v pravdi verjetno ne bi uspel in zato tožbe niti ne vloži.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za izvedbo samostojnega dokaznega postopka z izvedencem pred pravdo, s katerim predlaga, da izvedenec/cenilec avtomobilske stroke izdela izvedensko mnenje o vrednosti vozila tik pred škodnim dogodkom z dne 4. 12. 2023, zmanjšano za tržno vrednost rešenih ostankov na dan ugotavljanja višine škode, ki ne sme biti kasneje kot 18. 12. 2023, ko je nasprotna stranka podala poravnalno ponudbo za izplačilo zavarovalnine.

2.Zoper sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter predlogu za izvedbo samostojnega dokaznega postopka pred pravdo ugodi, predlagatelju pa prizna vse stroške postopka, ki naj jih naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu. Navaja, da je sodišče prve stopnje predlog zmotno zavrnilo zaradi navedbe nasprotne udeleženke, da zavrača možnost sklenitve poravnave. Če bi bilo izvedensko mnenje za predlagatelja negativno, potem tožbe za plačilo razlike ne bi vložil. Uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti, saj vloge nasprotne udeleženke z dne 9. 8. 2024 ni prejel v odgovor. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo dokaznega postopka in je s tem zagrešilo vrsto bistvenih kršitev.

3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4.Pritožba je utemeljena.

5.268.a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ureja samostojni dokazni postopek s postavitvijo izvedenca. Gre za predpravdno izvajanje dokazov (in tako pridobitev relevantnih informacij), ki se uporablja za to, da do pravde ne bi prišlo v primerih, ko je med strankama sporno dejansko stanje. Če pa bi do pravde vseeno prišlo, bi se stranki lažje poravnali v zgodnji fazi postopka, poleg tega pa bi tožnik lažje ocenil višino tožbenega zahtevka ter se tudi v pravdi pozneje skliceval na ugotovitve izvedenca.¹ Samostojni predpravdni postopek tako ne izgubi vsega smisla, če ta ne pripelje do dogovora strank že pred pravdo in vseeno pride do sodnega postopka, kot je zavzelo stališče sodišče prve stopnje. V pravdi se namreč nov izvedenec praviloma ne postavi. Dokaz z izvedencem, ki je v skladu z navedeno določbo izveden pred pravdo, je torej pravi dokaz, ki ga je mogoče uporabiti v poznejši pravdi in ni zgolj del tožbene trditvene podlage. Če je predpravdni izvid izvedenca nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami, se te pomanjkljivosti v prvi vrsti odpravijo z zaslišanjem izvedenca v pravdi. Če se z zaslišanjem izvedenca pomanjkljivosti ne odpravijo, se dokazovanje ponovi z istim izvedencem ali pa se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 268.a člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 254. člena ZPP). O predlogu za predpravdno izvedbo dokaza z izvedencem odloča sodnik posameznik okrajnega sodišča (drugi odstavek 268a. člena v zvezi z 265. členom ZPP).

6.Pravni interes za postopek predlagatelja je podan, če ta izkaže, da lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da glede na odločno nasprotovanje nasprotnega udeleženca, ki je zavrnil možnost kakršnegakoli drugačnega dogovora o višini zavarovalnine, možnost izognitve nadaljnjemu pravdnemu postopku ne obstaja. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da za odločitev o utemeljenosti predloga ni bistveno le mnenje nasprotne stranke, temveč se lahko, kot že zgoraj navedeno, glede na ugotovitve izvedenca tudi za predlagatelja izkaže, da s svojim zahtevkom v pravdi verjetno ne bi uspel in zato tožbe niti ne vloži.

7.Pritožbeno sodišče glede na pojasnjeno ocenjuje, da je v konkretni zadevi glede na sporno dejansko stanje predlog predlagatelja utemeljen. Ugotovitve izvedenca bi lahko pripeljale do tega, da do nadaljnjega pravdnega postopka ne bi prišlo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje, da ravna v skladu z obrazloženim in imenuje izvedenca (3. točka 365. člena ZPP).

8.Odločitev o pritožbenih stroških je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

-------------------------------

1Prim. besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku 2. 12. 2016, EPA: 1650 - VII, str. 174 in 175.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/2, 254/3, 265, 268a, 268a/2, 268a/3, 365, 365-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.