Jedro

Stroški prevozov v zvezi s stiki ne predstavljajo stroškov otrokovega preživljanja, saj gre za izdatke staršev.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: a) v 3. točki izreka tako, da se: – oznaka prvega obdobja ureditve stikov glasi: „v obdobju od izdaje sodbe do 30. 6. 2015“ – oznaka drugega obdobja ureditve stikov glasi: „v obdobju od 1. 7. 2015 do 31. 8. 2016“ – tretji odstavek 3. alineje v obdobju stikov od 1. 7. 2015 do 31. 8. 2016 glasi: „enodnevne praznike, če na ta dan ni rednega stika, bo mladoletna T. preživljala izmenično pri enem in nato pri drugem staršu, s tem, da dan reformacije (31. oktober) 2015 preživi z očetom, ko jo oče ob 9.00 uri prevzame na domu matere, do 17.30 ure, ko jo mati prevzame na domu očeta, dan spomina na mrtve (1. november) v letu 2015 pa mladoletna T. preživi z materjo, in tako izmenično naprej, pri čemer ima redni stik prednost pred praznikom;“ – tretji odstavek 3. alineje v obdobju stikov od 1. 9. 2016 dalje glasi: „enodnevne praznike, če na ta dan ni rednega stika, bo mladoletna T. preživljala izmenično pri enem in nato pri drugem staršu, s tem, da dan reformacije (31. oktober) 2016 preživi z materjo, dan spomina na mrtve (1. november) v letu 2016 pa mladoletna T. preživi z očetom, ko jo oče ob 9.00 uri prevzame na domu matere do 17.30 ure, ko jo mati prevzame na domu očeta, in tako izmenično vsa leta naprej, pri čemer ima redni stik prednost pred praznikom;“ – zadnja dva odstavka te točke glasita: „Pravdni stranki sta dolžni preko SMS sporočila druga drugo obvestiti o morebitnem odpadlem stiku zaradi bolezni, neodložljivih službenih obveznosti ali iz kakšnega drugega opravičljivega vzroka v roku ene ure, odkar sta zanj zvedeli. V tem primeru mora stranka, na strani katere nastane vzrok za odpadli stik, v roku treh dni od poslanega SMS sporočila drugi po elektronski pošti poslati zdravniško potrdilo, potrdilo delodajalca ali drugo potrdilo, iz katerega bo razvidno, da je stik odpadel iz opravičenega vzroka.

Odpadli stik med tednom, ob sobotah in med vikendom se nadomesti s stikom, ki bo potekal prvi naslednji dan, soboto oziroma vikend po predložitvi potrdila o upravičenem vzroku odpadlega stika in prenehanju tega vzroka. Če tožnica ne opraviči vzroka odpadlega stika v roku treh dni, se odpadli stik nadomesti prvi naslednji dan, soboto oziroma vikend po poteku tega roka. Če toženec ne opraviči vzroka odpadlega stika v roku treh dni, se odpadli stik ne nadomesti.“ – na koncu te točke doda odstavek: „Kadar stik odpade zaradi toženčevih neodložljivih službenih obveznosti se iz tega vzroka odpadli stik lahko nadomesti največ dvakrat v posameznem mesecu.“ b) v 4. točki izreka tako, da se prvi odstavek glasi: „ Toženec S.I je dolžan plačevati za mld. T. preživnino v mesečnem znesku 220,00 EUR od 1. 7. 2014 dalje, in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, na osebni račun tožnice T. I, odprt pri N. d.d., št.: ...“

II. V ostalem se pritožbi zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (1. točka), mld. hčerko T. je zaupalo v varstvo in vzgojo materi – tožnici (2. točka), uredilo je stike med mld. T. in očetom – tožencem v posameznih obdobjih (3. točka), tožencu je naložilo plačevanje mesečne preživnine za hčerko v znesku 260,00 EUR od pravnomočnosti sodbe dalje (4. točka), kar sta pravdni stranki zahtevali po tožbi in nasprotni tožbi več ali drugače, je zavrnilo (5. točka) in odločilo, da stranki krijeta svoje pravdne stroške (6. točka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnica izpodbija odločitev o stikih in odločitev o preživnini, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa, da jo razveljavi in razpiše obravnavo na pritožbeni stopnji. Navaja, da je sodba neizvršljiva v delu, kjer je sodišče določilo stike v času enodnevnih praznikov med tednom, nato pa je določilo, pri kom mld. T. preživi 31. oktober in 1. november 2015, ki sta v soboto in nedeljo. Sodba pri tem ne določa, pri kateremu staršu T. preživi enodnevni praznik, če ta pade na torek, ko ima hčerka že določen stik z očetom in če ta praznik glede na izmenični vrstni red stikov na enodnevne praznike pripada materi. Sodba dopušča možne zaplete v delu, kjer določa način nadomeščanja odpadlih stikov. Sodišče je določilo rok treh dni za predložitev potrdila o opravičenem vzroku odpadlega stika, hkrati pa določa, da se odpadli stik med tednom in ob sobotah nadomesti naslednji dan po odpadlem stiku. Odločitev sodišča je problematična tudi v primeru, če bo stik odpadel zaradi bolezni mld. T., ki bo trajala več kot en dan ali zaradi več dni trajajočega vzroka, ki bi opravičeval odpadli stik. Režim stikov sedaj poteka na način, da jih pravdni stranki prilagajata toženčevemu razporedu delovnih obveznosti, zato potekajo tedaj, ko ima toženec čas, kar pa ni v korist mld. T., ki potrebuje ustaljen režim stikov. Ker si toženec lahko prilagodi svoje delovne obveznosti določenemu režimu stikov, razpored delovnih obveznosti ne bi smel predstavljati potrdila, na podlagi katerega bi bilo opravičeno nadomeščanje stika. Porazdelitev preživninskega bremena med pravdni stranki je nepravična. Tožnica v pretežni meri sama skrbi za hčerko, toženec pa v zvezi s prevozi na stik uporablja vozilo, ki je skupno premoženje pravdnih strank. Toženec ima možnost pridobiti dodatni zaslužek, zato mora kriti večji delež stroškov za hčerkino preživljanje. Napačna je odločitev sodišča, ki je toženca zavezalo k plačevanju preživnine šele od pravnomočnosti sodbe dalje.

3. Toženec izpodbija odločitev sodišča o stikih in preživnini, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu razveljavi sodbo prvega sodišča in mu vrne zadevo v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče določilo režim izvajanja stikov v treh obdobjih, pri čemer pa ni jasno, po katerem režimu, za prvo ali za drugo obdobje, naj bi se izvajali stiki na dan 1. 7. 2015, in po katerem režimu, drugem ali tretjem, naj bi se izvajali stiki na dan 1. 9. 2016. Izrek sodbe je nerazumljiv oziroma nasprotuje samemu sebi, kar je bistvena kršitev določb postopka. Prvo sodišče je določilo stike med vikendi v drugem in tretjem obdobju, in sicer od ure začetka do ure končanega stika, te odločitve pa ni obrazložilo. Sklicuje se zgolj na mnenje izvedenca. Toženec je predlagal stike od petka do nedelje, saj bi bilo to otroku v korist, kar izhaja tudi iz mnenja in poročila CSD ..., kljub temu pa je sodišče določilo stike med vikendi od sobote do nedelje, brez ustreznih razlogov, kar je bistvena kršitev določb postopka. Sodišče ni pojasnilo, zakaj bi bilo bolj v hčerkino korist, če se stiki med vikendi izvajajo samo od sobote do nedelje. Zaradi hčerkine preobčutljivosti je sicer potrebno neko prehodno oziroma uvajalno obdobje, ki pa bi lahko bilo tudi krajše od enega leta. Stiki od petka do nedelje bi bili kvalitetnejši. Med B. in S. je 76 km dolga razdalja, zato je takšna pot na stik stresna tako za hčerko kot za toženca. Zaključek stikov med vikendom, počitnicami in prazniki je sodišče določilo že ob 17.30 ali ob 18.00 uri, čeprav je izvedenec predlagal, da stiki potekajo do 19.00 ure. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je njegova odločitev otroku bolj v korist, kot če bi se stiki zaključili ob 19.00 uri. Tudi v tem delu sodišče ni podalo razlogov o odločilnih dejstvih. Tudi center za socialno delo je zavzel stališče, da je v T. korist, če je z očetom čim več časa. V obdobju od izdaje sodbe do 1. 7. 2015 je sodišče določilo potek stikov v času šolskih počitnic vsak torek in četrtek od 14.00 ure do 19.00 ure, sledeč izvedenskemu mnenju, ni pa obrazložilo, zakaj bi bil takšen potek stikov otroku bolj v korist, kot če bi se stik izvajal od jutra, kar je prav tako bistvena kršitev določb postopka. V tem delu tudi izvedenec ni pojasnil svojega mnenja. Če bi se ti stiki izvajali že od 9.00 ure, bi bili bolj kvalitetni. Sodišče je v obdobju od 1. 9. 2016 dalje določilo stike med tednom vsak torek in četrtek od 15.00 ure do 18.00 ure, pri čemer ni pojasnilo, zakaj je takšen potek stikov otroku bolj v korist, kot če bi se stiki izvajali do 19.00 ure. Tudi v tem delu sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. V primeru stika do 19.00 ure bi lahko T. in toženec aktivno izkoristila čas tudi za šolske obveznosti. Sodišče je odločitev o stikih oprlo le na mnenje izvedenca in svojo lastno presojo, ostalih dokazov (toženčeva izpovedba, mnenje in poročilo centra za socialno delo) pa ni upoštevalo. Zato je kršilo tudi 8. člen ZPP. Pri ugotavljanju hčerkinih potreb je prvo sodišče nekritično sledilo tožničini izpovedbi, čeprav ni izpovedovala po resnici. Zgolj na podlagi njene izpovedbe je prvo sodišče ugotovilo višino stanovanjskih stroškov, stroškov za obleko in obutev ter stroškov za kozmetiko, pri čemer je prezrlo ostale dokaze, tega pa ni obrazložilo. Toženec v pritožbi podrobno opisuje, da so v previsokih zneskih ocenjeni stroški za prehrano, stroški za bivanje, stroški za obleko in obutev, stroški za kozmetiko in lekarniške izdelke, stroški za igrače in darila ter stroški dopusta. Prvo sodišče je napačno upoštevalo v stroških preživljanja otroka tudi stroške prevoza v zvezi s stiki, saj gre za stroške pravdnih strank. Kot stroške prevozov v zvezi s stiki je prvo sodišče upoštevalo mesečni znesek 90,00 EUR, kar je občutno premalo glede na dejanske stroške prevoza. Mesečni stroški prevozov znašajo najmanj 150,00 EUR oziroma 170,00 EUR. Poleg tega ima toženec z vsakim stikom tudi dodatne stroške (kino, priboljški, bazen). Graja tudi odločitev sodišča o porazdelitvi bremena preživljanja med pravdni stranki. Sodišče ni upoštevalo pri določitvi višine preživnine, da je toženec vse od avgusta 2012 celotne stroške prevozov v zvezi s stiki kril sam, poleg tega pa je plačeval tudi mesečno preživnino v višini 200,00 EUR. Sodišče je premalo upoštevalo toženčeve stroške prevozov, saj so višji od tožničinih stroškov prevozov. V času stikov toženec nudi hčerki tudi hrano, oblačila in ostale potrebščine, česar sodišče ni upoštevalo.

4. Pravdni stranki v odgovorih na pritožbo nasprotne stranke predlagata njuni zavrnitvi.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Glede na izrazito konflikten odnos med pravdnima strankama je prvo sodišče moralo čim podrobneje urediti režim stikov med T. in tožencem. Odločitev o stikih ob enodnevnih praznikih je pomanjkljiva oziroma neprecizna, saj teh stikov po naravi stvari ni mogoče opredeliti le med tednom (to tudi ne bi bilo v otrokovo korist), urediti pa je treba tudi situacijo, ko bi redni stik in praznik (ki bi ga po izmeničnem razporedu T. sicer preživela pri materi) sovpadala. Pritožbeno sodišče je zato ustrezno spremenilo odločitev o teh stikih, pri čemer ima redni stik prednost pred praznikom.

7. Pritožbeno sodišče je v otrokovo korist ustrezno spremenilo in dopolnilo tudi odločitev o nadomeščanju opravičeno odpadlih stikov. Odpadli stik se lahko nadomesti, če je odpadel iz opravičenih vzrokov, zato ga je mogoče nadomestiti šele potem, ko je izkazana opravičenost vzroka, zaradi katerega stik ni bil izveden ter po prenehanju tega vzroka (npr. večdnevne bolezni). V izogib sporom je pritožbeno sodišče uredilo še vprašanje (ne)nadomeščanja odpadlih stikov, za katere pravdni stranki ne bosta pravočasno izkazali opravičenih vzrokov. Ker mora biti ritem stikov za otroka čim bolj reden in stalen, je bilo treba omejiti možnost nadomeščanja stikov, ki bi odpadli zaradi spremembe razporeda toženčevih delovnih obveznosti. Toženec je izpovedal, da se lahko ta razpored v enem mesecu spremeni tudi do petkrat, kar je za T. nesprejemljivo, saj bi bil njen ritem v primeru nadomeščanja vseh odpadlih stikov iz tega vzroka povsem porušen. Zato je pritožbeno sodišče omejilo možnost nadomeščanja teh odpadlih stikov na največ dvakrat v enem mesecu.

8. V izogib nesporazumom je pritožbeno sodišče spremenilo zaključek prvega in drugega obdobja določenih stikov (30. 6. 2015 oziroma 31. 8. 2016).

9. Toženec neutemeljeno izpodbija odločitev o trajanju določenih stikov. Prvo sodišče je pri tem pravilno izhajalo iz varstva otrokovih koristi in iz ugotovitev sodnega izvedenca. Sodba ima v tem pogledu razloge o odločilnih dejstvih, dokazna ocena prvega sodišča pa je izdelana v skladu z 8. členom ZPP, zato je toženčev očitek o bistvenih kršitvah določb postopka neutemeljen. Nerazrešeno in celo sovražno razmerje med pravdnima strankama, ki močno obremenjuje tudi T., in njuna nezmožnost tvornega sodelovanja pri urejanju vprašanj, povezanih z njuno hčerko, ob njeni preobčutljivosti in zelo tesni povezanosti z materjo, hčerkini indoktrinaciji s strani tožnice ter njeni starosti, narekujejo postopnost pri vzpostavitvi ustreznega obsega stikov in njihovi širitvi v obdobju T. odraščanja. Nujnost takšnega pristopa pri določanju stikov je izhajala iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča, slonečih predvsem na ugotovitvah sodnega izvedenca. C. L. je podal svoje mnenje v zgodnji fazi sodnega postopka, ko mu vse relevantne okoliščine niso bile poznane, zato je prvo sodišče utemeljeno sledilo kot tehtnejšim mnenju oziroma ugotovitvam sodnega izvedenca, ki je do svojih izsledkov prišel na podlagi opravljenih razgovorov in testov v okviru klinično psiholoških intevjujev s strankama ter klinično psihološkega pregleda otroka. Slednje je prvo sodišče upoštevalo pri odločanju o celotnem režimu stikov, kot izhaja iz njegove dokazne ocene. Ker je šlo pri odločitvi o stikih predvsem za iskanje odgovorov na vprašanja povsem strokovne narave, je že po naravi stvari same razumljivo in pravilno, da je prvo sodišče pri tem dalo večji poudarek izvedenčevim ugotovitvam, ne pa toženčevi izpovedbi.

10. Glede na T. starost in ostale povzete okoliščine je prvo sodišče ustrezno določilo čas trajanja stikov. Do 30. 6. 2015 T. še ne bo imela takšnih stikov za vikend, da bi tudi prespala na očetovem domu. Takojšen preskok po 1. 7. 2015 s stika le ob sobotah na stik od petka popoldne do nedelje popoldne bi bil odločno prehiter tudi po mnenju pritožbenega sodišča. Zato je v otrokovo korist, da stik za vikend v času od 1. 7. 2015 do 31. 8. 2016 poteka v soboto in nedeljo, glede na potrebo po postopnosti širjenja stikov, saj bo T. glede na njeno dojemanje materinega dominantnega položaja v starševski vlogi potrebovala dalj časa za spoznanje o enakovrednosti pravdnih strank kot njenih roditeljev. Za T. bo koristneje, da se v tem času ob petkih popoldne doma pripravi na dvodnevni stik za vikend.

11. Zaključek stika ob 19.00 uri bi bil za T. prepozen, saj bi se v tem primeru vrnila domov glede na potreben čas vožnje šele okoli 20.00 ure, kar je za tako majhnega otroka v tem obdobju še vedno T. v času šolskih počitnic (v prvem obdobju stikov to praktično pomeni le stike v zimskih in prvomajskih počitnicah) po toženčevem predlogu ob torkih in četrtkih imela z očetom celo daljši stik, kot je določen vsako drugo soboto, kar bi bilo ob potrebni postopnosti širjenja stikov nesorazmerno s trajanjem ostalih stikov v tem prvem obdobju. Prvo sodišče je določilo trajanje stikov po 1. 9. 2016 ob torkih in četrtkih od 15.00 ure do 18.00 ure (namesto do 19.00 ure), kar je pravilno utemeljilo s povečanjem T. šolskih obveznosti v tretjem razredu, zaradi česar je v njeno korist, da je toliko prej doma.

12. Toženec neuspešno utemeljuje svoje zavzemanje za daljši čas trajanja stikov s tem, da bi bili daljši stiki lahko kvalitetnejši. To načeloma drži le tedaj, kadar so odnosi med staršema korektni in zato otrok ni obremenjen s spori med roditeljema. V obravnavani zadevi je situacija, kot že rečeno bistveno drugačna, zato po oceni pritožbenega sodišča daljše trajanje stikov samo po sebi ne bi imelo želenega učinka. Za T. bi bili stiki z očetom v vseh pogledih neprimerljivo koristnejši (ne glede na čas njihovega trajanja), če bi pravdni stranki končno uspeli urediti svoj odnos ali vsaj učinkovito zakrivati njegovo konfliktnost pred hčerko. V takšnem primeru bi bil v obdobju od 1. 9. 2016 dalje širši obseg stikov (npr. za vikend) ob normalnem razvoju dogodkov v T. korist. Ker pa sedanje razmere niso takšne in ker gre za obdobje, ki je v tem trenutku še zelo oddaljeno, pritožbeno sodišče tudi iz tega razloga ni poseglo v režim stikov po 1. 9. 2016. Če bo medtem prišlo do relevantnih sprememb, bo to lahko razlog za razširitev stikov (četrti odstavek 421. člena ZPP).

13. Toženec utemeljeno graja odločitev prvega sodišča o preživnini. Prvo sodišče je še vedno premalo kritično ocenilo tožničino izpovedbo, zlasti glede na njeno neresnicoljubnost v zvezi s stroški oddiha. Za večji del stroškov tožnica ni predložila dokaznih listin, glede na njeno izpoved, da ima T. povprečne oziroma običajne potrebe, pa je treba v večji meri upoštevati splošno znana dejstva in izkustvena spoznanja pri oceni posameznih stroškov preživljanja šest let starega otroka. Pritožbeno sodišče s tega zornega kota ocenjuje, da znašajo ustrezni stroški bivanja 80,00 EUR namesto 100,00 EUR (glede na štiri osebe v stanovanjski hiši tožničinih staršev), stroški prehrane (razen zagotovljenih obrokov v vrtcu oziroma šoli) 80,00 EUR namesto 100,00 EUR, stroški za obleko in obutev 50,00 EUR namesto 60,00 EUR, stroški za zdravila in kozmetiko 10,00 EUR namesto 30,00 EUR, stroški igrač 20,00 EUR namesto 30,00 EUR in stroški daril 10,00 EUR namesto 20,00 EUR. Prvo sodišče je ustrezno ocenilo stroške oddiha v višini 20,00 EUR, višina stroškov za vrtec oziroma šolo (100,00 EUR) in razvedrilo (30,00 EUR) pa v pritožbenem postopku ni sporna. Stroški prevozov v zvezi s stiki ne predstavljajo stroškov otrokovega preživljanja, saj gre za izdatke staršev. Mesečni stroški za T. preživljanje tako znašajo približno 400,00 EUR.

14. Pravdni stranki imata primerljive plače (tožnica okoli 1.100,00 EUR, toženec pa okoli 1.000,00 EUR). Glede na to sta pravdni stranki zmožni s svojimi dohodki v celoti kriti stroške hčerkinega preživljanja in otroški dodatek v tem okviru ni upošteven. V obdobju do konca glavne obravnave (vključno z junijem 2014) je za stroške prevozov zaradi izvrševanja stikov v celoti skrbel toženec, kar ni bilo zanemarljivo, glede na večjo razdaljo med krajema bivanja pravdnih strank, tožnica pa je bila v večji meri obremenjena z varstvom in vzgojo hčerke. Glede na to pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvega sodišča, da je toženec od vložitve tožbe do konca junija 2014 v celoti poravnal svoje preživninske obveznosti s plačevanjem mesečne preživnine 200,00 EUR. Za navedeno obdobje je namreč treba breme otrokovega preživljanja porazdeliti med pravdni stranki po enakih deležih. Od konca glavne obravnave je tudi tožnica dolžna sodelovati pri prevozih otroka v zvezi s stiki, zato je ob njeni večji skrbi za otroka tožnica dolžna kriti približno 45% otrokovih potreb, toženec pa okoli 55% (upoštevajoč tudi specifično situacijo, da se stiki med tednom praviloma izvajajo izven toženčevega doma in so zato toženčevi stroški s hčerkino prehrano v tem času ustrezno višji). Toženec je zato dolžan plačevati preživnino v mesečnem znesku 220,00 EUR (namesto 260,00 EUR), to pa od 1. 7. 2014 dalje. Ob povedanem bi prvo sodišče zato moralo naložiti tožencu plačevanje preživnine od 1. 7. 2014 dalje, ne pa šele od pravnomočnosti sodbe.

15. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov delno ugodilo pritožbama ter sodbo prvega sodišča spremenilo, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. in 358. člen ZPP). Ostale pritožbene navedbe pravdnih strank niso bile odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Pritožbeni postopek je tekel v interesu obeh pravdnih strank (odločalo se je o vprašanjih, povezanih z največjo koristjo njune hčerke), zato pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen in drugi odstavek 165. člena ZPP).