Jedro

Namen odpusta obveznosti je vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik je upravičen do pravne dobrota odpusta obveznosti le, če je ravnal v skladu z načelom vestnosti in poštenja.

Na upnikove očitke v ugovoru, dolžnik ni navedel nobenih dejstev (okoliščin), s katerimi bi lahko izpodbil domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki jo je kot domnevno bazo uveljavljal upnik.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Dolžnik namreč niti v odgovoru na ugovor, niti na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, ni navedel nobenih trditev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo njegovo ravnanje vestno in pošteno. Dolžnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, da bi uspel izpodbiti domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek odpusta obveznosti ustavi ter predlog za odpust obveznosti zavrne.

2. Dolžnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 8. 2018 (procesno dejanje 15, v nadaljevanju p. d.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku. Preizkusna doba je iztekla 23. 8. 2020. Upnik X. banka, d. d. (v nadaljevanju upnik) ima pogojno priznano terjatev v višini 207.071,02 EUR.

2. Upnik je 21. 8. 2020 ugovarjal (p. d. 68), da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka (4. 7. 2018) prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (3. točka četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Dolžnik se je kot porok in plačnik zavezal za obveznosti enoosebne družbe A., d. o. o., njen družbenik in do njenega stečaja tudi edini direktor, ki je na dan podpisa poroštvene izjave, 6. 2. 2015 znašala 193.781,00 EUR.

3. Ob dolžnikovem prevzemu poroštvene obveznosti so bili deleži v dolžnikovih nepremičninah ocenjeni na 27.790,00 EUR. Po naknadni cenitvi dveh nepremičnin so bile vrednosti višje, tako da znaša skupna vrednost nepremičnin 43.597,00 EUR.

4. Dolžnik je imel v lasti tudi poslovne deleže v treh družbah (1) B., d. o. o. - v stečaju, (2) C., d. o. o. in (3) A., d. o. o., – v stečaju. V času prevzema dolžnikove poroštvene obveznosti je vrednost poslovnega deleža v družbah B., d. o. o. in A., d. o. o. znašala 0,00 EUR, v družbi C. d. o. o. pa 613,42 EUR.

5. Odkupna vrednost zavarovanj iz naložbenega življenjskega zavarovanja znaša 5.484,62 EUR (otvoritveno poročilo z dne 8.11. 2018, p. d. 24).

6. Skupna vrednost premoženja je torej v letu 2015 znašala 39.170,79 EUR. Poleg prevzema obveznosti do upnika, je dolžnik prevzel obveznosti tudi do upnikov D. d. d. v višini 108.568,66 EUR in E., d. o. o. 144.782,82 EUR. Skupaj je torej dolžnik do vseh treh bančnih upnikov prevzel obveznosti v skupnem znesku 465.240,93 EUR. Znesek zadolžitev pri upniku je znašal več kot štiri kratnik njegovega premoženja, upoštevajoč še ostala bančna upnika pa dvanajstkratnik vrednosti premoženja stečajnega dolžnika.

7. Kot bistveno je dolžnik v odgovoru (p. d. 75) na upnikov ugovor proti odpustu obveznosti izpostavil, da bi upnik moral v trenutku, ko je dolžnik sprejemal poroštveno izjavo, to zavrniti, ker je razpolagal s podatki o bonitetah na javno dostopnih portalih Bonitete.si. Dolžnik je podal poroštveno izjavo 6. 2. 2015, kreditna pogodba pa je bila sklenjena šele 3. 8. 2015. Upnik je imel absolutno dovolj časa, da je lahko po svoji strokovni oceni utemeljeno odobril navedeni kredit, ki seveda kasneje ni bil poplačan. Dolžnik pa je sedaj star 62 let in bo zakonske pogoje za upokojitev izpolnil šele pri starosti 67 let. Prejema minimalno plačo pri delodajalcu F., d. o. o. za polni nedoločen delovni čas in mu ostaja le 76 % v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po oceni dolžnika je za neplačano in zapadlo terjatev upnika do dolžnika na podlagi navedene poroštvene izjave odgovoren izključno upnik sam. Upravitelj se je pridružil dolžnikovemu stališču, da je upnik za neustrezno poroštveno izjavo, ki jo je sprejel od dolžnika kot ustrezno jamstvo za vračilo kredita odgovoren sam (p. d. 76). Zato ni pošteno, da svojo neprevidnost sedaj očita dolžniku kot ugovorni razlog in je menil, da ugovor upnika proti odpustu obveznosti dolžnika ni utemeljen.

**Izpodbijani sklep**

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p. d. 83) upnikov ugovor proti odpustu obveznosti zavrnilo. Bistveni očitek upniku je, da ta kot družba, ki se poklicno ukvarja s posojanjem denarja na način sklepanja kreditnih pogodb ni ravnala z zadostno skrbnostjo ob odobritvi kredita družbi A., d. o. o. in je sprejelo njegovo poroštveno izjavo. Sodišče prve stopnje je sledilo dolžnikovemu stališču, da je upnik potreboval kar šest mesecev od dane poroštvene izjave dolžnika do odločitve, da odobri kredit družbi A., d. o. o. Upnik bi lahko pridobil podatke o uspešnosti poslovanj drugih treh družb, katerih družbenik je bil dolžnik na podlagi javno dostopnih podatkov na portalu Bonitete.si in drugih. Upnikove trditve, da je ravnal s potrebno skrbnostjo so preveč posplošene in jih zato sodišče ni upoštevalo (zapisnik naroka 13. 10. 2020, p. d. 77). Prav tako upnik ni pojasnil, zakaj ni imel razloga, da bi dvomil v resnost poroštvene izjave. Neživljenjske so upnikove navedbe, da je imel dolžnik možnost zavrniti poroštveno izjavo. Dolžnikova družba je najela kredit zato, ker je zašla v težave. Upravitelj je tudi navedel, da je dolžnik dal poroštvo, ker je želel pomagati družbi pri tekočem poslovanju.

9. Ob upoštevanju vseh navedenih bistvenih okoliščin je sodišče sklepalo, da upnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ko je preverjal kreditno sposobnost družbe A., d. o. o. in dolžnika. Upnik ni bil žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je sicer namenjeno varstvo na podlagi domneve za obstoj ovire za odpust obveznosti.1 Upnik bi lahko poskrbel za bolj trdno zavarovanje, če je menil, da je bila poroštvena izjava nezadostno zavarovanje. Upnikovih trditev glede dolžnikovih prevzetih obveznosti v razmerju do drugih dveh bančnih upnikov sodišče ni upoštevalo, ker upnika nista vložila ugovora proti odpustu obveznosti dolžnika. Zato je zaključilo, da je upnikov ugovor neutemeljen in ga je zavrnilo (drugi odstavek 406. člena ZFPPIPP).

**Pritožba upnika**

10. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, predlog za odpust obveznosti pa zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje (p. d. 90).

11. Upravitelj se je o pritožbi upnika izjavil (p. d. 99) in je vztrajal pri dosedanjem stališču, da ugovor upnika ni utemeljen.

12. Dolžnik je odgovoril na pritožbo upnika (p. d. 100) in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

13. Pritožba je utemeljena.

**Razlogi sodišča druge stopnje**

14. Namen odpusta obveznosti je vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Dolžnik je upravičen do pravne dobrota odpusta obveznosti le, če je ravnal v skladu z načelom vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena Obligacijskega zakonika, OZ). To pomeni, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi uresničitve katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Pri presoji, ali ima dolžnikovo ravnanje značilnost nevestnega oziroma nepoštenega ravnanja, se lahko opremo na najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti (nevestnega in nepoštenega ravnanja dolžnika), ki so kot izpodbojna domneva določeni v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIP.2 Če dolžnik ne dokaže drugače, velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

15. V konkretnem primeru je podlaga izpodbijanega sklepa del 3. točke navedenega člena zakona – če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem.

16. V konkretnem primeru opisana pravna podlaga pomeni, da bi moral dolžnik pri podpisovanju poroštvene izjave ravnati vestno in pošteno tako, da mu upnik ne bi mogel očitati, da je kršil določila 5. člena OZ. Upnik je v ugovoru zoper odpust obveznosti konkretizirano navedel, kakšno je bilo dolžnikovo premoženjsko stanje in v kakšni višini se je zavezal kot porok vrniti posojilo, ki ga je kot zakoniti zastopnik družbe A., d. o. o. najel pri upniku. Upnik je v ugovoru opredelil, da je dolžnik v razmerju med njima prevzel obveznosti, ki so takrat presegale štirikratnik njegovega premoženja. Kot način dolžnikovega delovanja pri najemanju kreditov je še pojasnil, da je dolžnik v razmerju še do dveh drugih upnikov prevzemal obveznosti, ki so v skupnem znesku znašale toliko, da je ta znesek predstavljal dvanajstkratnik vrednosti premoženja dolžnika.

17. Na upnikove očitke v ugovoru, dolžnik ni navedel nobenih dejstev (okoliščin), s katerimi bi lahko izpodbil domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki jo je kot domnevno bazo uveljavljal upnik. Dolžnik namreč ni pojasnil, v kakšni situaciji se je znašel v trenutku podpisa poroštvene izjave za družbo A., d. o. o. Dolžnik ni trdil, da je pri prevzemanju poroštvene obveznosti za družbo A., d. o. o., ravnal odgovorno oziroma v skladu s pravili poslovno finančne stroke.

18. Zato je utemeljen bistven pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Dolžnik namreč niti v odgovoru na ugovor (p. d. 75), niti na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti (p. d. 77), ni navedel nobenih trditev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo njegovo ravnanje vestno in pošteno. Dolžnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, da bi uspel izpodbiti domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Upraviteljevo splošno mnenje, da je bilo poroštvo dolžnika dano v dobri veri, da bi pomagal družbi pri tekočem poslovanju (zapisnik naroka, 13. 10. 2020, p. d. 77) ne more nadomestiti dolžnikovih navedb. Ob pomanjkanju odločilnih dolžnikovih trditev o poštenem in vestnem ravnanju pri sklepanju poroštvene obveznosti za družbo A., d. o. o., se kot napačna izkaže prevalitev trditvenega in dokaznega bremena na upnika o njegovi skrbnosti pri preverjanju dolžnikove poroštvene sposobnosti vrniti najeti kredit. 19. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje o trditvenem in dokaznem bremenu, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

20. Drži, da je bilo večkrat v sodni praksi presojano, da se tudi od upnikov pričakuje, da bodo glede prevzemanja obveznosti stečajnega dolžnika, ki niso sorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ravnali odgovorno in preudarno.3 Upnikovo skrbnost pri sklepanju pravnih poslov bi sodišče prve stopnje presojalo šele, če bi se dolžnik najprej branil s trditvami, da ni lahkomiselno in nepremišljeno kot zakoniti zastopnik družbe A., d. o. o. prevzel poroštva, kot poslovnež pa bi se moral dolžnik zavedati, kaj pomeni osebno poroštvo. To pomeni zavezo poroko nasproti upniku, da bo porok izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil (1012. člen OZ). Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjati za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena OZ).4

21. Dolžnik je temeljil svojo obrambo proti ugovoru zoper odpust obveznosti le na obveznosti upnika, ki bi moral po dolžnikovem stališču preverjati njegovo boniteto glede na vse podatke, s katerimi je razpolagal. Slednje pa je kot je bilo že pojasnjeno napačno. Zato so tudi razlogi sodišča prve stopnje, ki se je osredotočilo edino na trditveno podlago upnika, materialno pravno zmotni. Pritožbeni razlogi in odgovori nanje, ki se nanašajo na dolžno upnikovo skrbnost, sklicevanje na vsebino posojilne pogodbe ter povzemanje vsebine pogodbe o kreditu, sklenjene med upnikom in družbo A., d. o. o. so tudi pritožbene novote, za katere stranki nista zatrjevali, zakaj jih brez svoje krivde niso mogle zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

22. Ni pravilno dolžnikovo stališče, da bi moral upnik že zato, ker je finančna ustanova in se ukvarja s posojanjem denarja pri vložitvi ugovora zoper odpust obveznosti, najprej zatrjevati in izkazati, da je storil vse, da bi preveril premoženjsko stanje dolžnika. To bi bilo v nasprotju z že navedenimi določbami ZFPPIPP o nesorazmernem dolžnikovem prevzemanju obveznosti kot domnevi zlorabe postopka odpusta obveznosti. Pravno neodločilni so tudi razlogi v izpodbijanem sklepu, koliko časa je upnik potreboval za to, da je dolžniku odobril kredit. Ni utemeljen tudi očitek upniku o preveč pavšalnih navedbah. Zaradi pomanjkanja bistvenih dolžnikovih trditev se namreč procesno trditveno in dokazno breme ni prevalilo na upnika.

23. Upnik je s pritožbo uspel. Dolžnik z vsebino odgovora na pritožbo ni uspel prepričati sodišča druge stopnje, da bi pritrdilo razlogom v izpodbijanem sklepu. Zato sam nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 SL Cst 468/2017 z dne 22. 8. 2017. 2 Nina Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, 2017, [https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS#insKnjig](#insKnjig), razdelek 11.3.1. 3 Sklep VSL Cst 597/2018, 18. 12. 2018. 4 Primerjaj še VSL Cst 703/2017, 13. 12. 2017.