Jedro

Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V nobeni od tožb tožeča stranka ni navedla vrednosti, ki bi presegala 1.000.000 SIT, zato revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožnik je dolžan v 15 dneh tožencema povrniti njune stroške odgovora na revizijo v znesku 366,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo (v zvezi s popravnim sklepom) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek po tožbi, s katerim je tožnik A. Š. zahteval, da sta toženca R. Z. st. in J. G. dolžna opustiti vsakršno poseganje v njegovo lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 540 k.o. ..., zlasti pa sta dolžna opustiti vožnjo s traktorji in drugimi vozili preko te parcele. Zavrglo pa je njegov podrejeni zahtevek, da je služnost hoje in voženj v korist nepremičnin parc. št. 545 in 546 k.o. .. v breme parc. št. 540 k.o. ... nepotrebna, ker ima prvi toženec na voljo urejeno in manj strmo pot po parc. št. 313/1 k.o. ..., ki jo po potrebi tudi kosi in uporablja že več kot 20 let za potrebe svojih nepremičnin parc. št. 545 in 546 k.o. ... tako, da je ta pravica priposestvovana. Zahtevkoma po tožbi in po nasprotni tožbi je v pretežnem delu ugodilo in ugotovilo, da za potrebe gospodujočih zemljišč parc. št. 542 in 546 v lasti R. Z. ml. in za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 545, last R. Z. st. obstaja v korist vsakokratnega lastnika teh nepremičnin služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vrstami motornih vozil po obstoječi poti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 540, last A. Š., kateremu je naložilo, da izstavi za vpis takšne služnostne pravice ustrezno zemljiškoknjižno listino. Nasprotni tožbeni zahtevek je zavrnilo v delu, s katerim sta nasprotna tožnika zahtevala prepoved poseganja v njuno služnostno pravico. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v zavrnilnem delu tožbenega zahtevka, kolikor se nanaša na toženca J. G. (v tem obsegu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje) ter glede zavrženja tožbe s podrejenim tožbenim zahtevkom. V preostalem delu je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Odločbo je označilo kot sklep, čeprav je po vsebini v zavrnilnem delu pritožbe sodba.

Zoper sklep (pravilno sodbo) druge stopnje je pravočasno vložila revizijo tožeča stranka A. Š. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve ustavnih pravic. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo ter sodbo in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008) vročena toženi stranki, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Toženca sta na revizijo odgovorila. Navajata, da revizija ni dovoljena in predlagata vrhovnemu sodišču, naj jo zavrže. Podrejeno predlagata, da jo vrhovno sodišče zavrne, saj revizija tudi ni utemeljena.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo. ZPP določa omejitve zanjo tako glede odločb, ki jih je dopustno z njo izpodbijati, kot tudi glede razlogov, ki jih je mogoče z njo uveljavljati. Tako drugi odstavek 367. člena ZPP določa, da je v premoženjskopravnih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT).

Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V nobeni od tožb tožeča stranka ni navedla vrednosti, ki bi presegala 1.000.000 SIT. Tako je v tožbi zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice tožnik kot vrednost spornega predmeta navedel 500.000 SIT, v nasprotni tožbi zaradi ugotovitve služnosti je toženec R. Z. ml. po pozivu sodišča na popravo tožbe kot vrednost spornega predmeta navedel 1.000.000 SIT, v naslednji nasprotni tožbi zaradi prenehanja vznemirjanja in ugotovitve služnostne pravice pa sta toženca kot vrednost spornega predmeta navedla 150.000 SIT. Tako označenim vrednostim toženci niso oporekali, sodišče pa označene vrednosti v okviru pooblastila iz tretjega odstavka 44. člena ZPP tudi ni korigiralo. Ker torej nobena od označenih vrednosti spornega predmeta ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je vrhovno sodišče zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrže pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP nasprotni stranki povrniti stroške odgovora na revizijo (stroške sestave odgovora na revizijo 600 odvetniških točk, 10 % za zastopanje več oseb, 20 % DDV in materialni stroški).