Jedro

Stečajna dolžnica svoje preživninske obveznosti do sina tekom stečajnega postopka ni izpolnjevala. Prav tako ni v stečajno maso vrnila zneska, ki je bil izterjan od tistega dela njenih stalnih prejemkov, ki bi sicer spadali v stečajno maso. Stečajna dolžnica ne dosega pravnega standarda „vestnega in poštenega stečajnega dolžnika,“ saj je tako oškodovala stečajno maso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. Navaja, da preživnine ne plačuje, saj do sedaj še ni dobila nobenega potrdila o šolanju za upnika A. A. Svojega dolga tudi ni mogla odplačati, saj sta tekom tega časa hudo zbolela njena oče in mama, ki jima je pomagala pri zdravljenju in pri plačilu stroškov. Plačilne liste in izpiske je upravitelju z zamudo posredovala na mail. Ker ni zavestno oškodovala stečajne mase, meni, da ne drži očitek, da je nepoštena in nevestna.

3. Odgovor na pritožbo je vložil stečajni upravitelj. Navaja, da je stečajna dolžnica v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja z dne 18. 6. 2020 sama navedla, da je dolžna plačevati preživnino za sina A. A. v mesečnem znesku 130,00 EUR, kot dokaz pa predložila izdatek sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, opr. št. II N 000/2019 z dne 3. 12. 2019. Vse do naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti dne 13. 1. 2022 stečajna dolžnica upravitelju ni nikoli sporočila, da naj ne bi razpolagala s potrdilom o šolanju za preživninskega upravičenca. Tudi sama navaja, da je ta naknadno predložil potrdilo o vpisu. S potrdilom o vpisu je razpolagal tudi njen delodajalec, prav tako tudi stečajni upravitelj. Potrdilo o vpisu je bilo nenazadnje priloženo ugovoru proti odpustu obveznosti, ki je bil dolžnici vročen. Stečajna dolžnica je nadalje po pozivu upravitelja preživnino za A. A. za meseca marec in april 2021 plačala, dolgovanega zneska, za katerega je bila stečajna masa oškodovana, pa v stečajno maso niti delno ni vrnila. Kljub opozorilu, da je dolžna sproti plačevati zapadle preživninske obroke ter upravitelju posredovati potrdilo o plačilu preživnine, tega stečajna dolžnica še zmeraj ne upošteva. Plačilne liste in bančne izpiske za čas od maja 2021 do konca septembra 2021 je upravitelju res posredovala naknadno, vendar pa ni sporno, da jih ne posreduje redno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravitelj vložil utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti, saj je stečajna dolžnica stečajno maso oškodovala za približno 1.040,00 EUR. Z zneski, izvzetimi iz stečajne mase, namreč ni plačevala preživnine sinu A. A., zaradi česar je preživninski upravičenec posegel na del plače, ki bi spadal v stečajno maso. Tega zneska v stečajno maso tekom postopka obravnavanja ugovora proti odpustu obveznosti ni niti delno vrnila. Razlog neplačevanja preživnine, ki ga navaja dolžnica, po mnenju sodišča prve stopnje ni opravičljiv, saj bi potrdilo o šolanju za sina A. A. lahko pridobila od stečajnega upravitelja, prav tako pa je bilo vloženo v stečajni spis. S tem je stečajna dolžnica kršila določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, saj je razpolagala s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Poleg navedenega je sodišče prve stopnje ugotovilo še, da stečajna dolžnica ni ustrezno sodelovala z upraviteljem, saj mu ni posredovala dokazil o plačilu preživnine, od maja 2021 pa tudi ne plačilnih listin in bančnih izpisov. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje sklenilo, da je stečajna dolžnica kršila tudi svojo dolžnost sodelovanja z upraviteljem, ki izhaja s 383.b člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da dolžnica ne dosega standarda poštenega in vestnega stečajnega dolžnika ter je predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

6. Po presoji pritožbenega sodišča stečajna dolžnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da preživnine sinu A. A. ni dolžna plačevati, saj ji ni bilo predloženo njegovo potrdilo o šolanju. Potrdilo o vpisu v drugi letnik študija za leto 2020/2021 za A. A. je bilo namreč vloženo v spis z ugovorom proti odpustu obveznosti, ki je bil dolžnici vročen. Stečajna dolžnica je na naroku za obravnavo ugovora pri odpustu obveznosti z dne 13. 1. 2022 tudi sama izpovedala, da računovodstvo šole, v kateri je zaposlena, razpolaga tudi s potrdilom o vpisu za leto 2021/2022. Ker stečajna dolžnica svoje preživninske obveznosti1 do sina A. A. ni izpolnjevala, je bila dolžna v stečajno maso vrniti znesek, ki je bil izterjan od dela stalnih prejemkov, ki bi sicer spadali v stečajno maso. Tega ni storila, zaradi česar je prišlo do oškodovanja stečajne mase, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Na obveznost plačila preživnine ter na obveznost vračila sredstev v stečajno maso je bila tekom tega postopka tudi večkrat opozorjena, zato se ne more utemeljeno sklicevati na to, da ni zavestno oškodovala stečajne mase.

7. Prav tako je bila opozorjena na svojo obveznost rednega sodelovanja s stečajnim upraviteljem, ki izhaja iz 383. b člena ZFPPIP. Če je mogoče upoštevati pojasnilo, da je bil določen čas razlog za to v posebno težkih družinskih razmerah, pa to ne more predstavljati opravičljivega razloga ves čas trajanja postopka odpusta obveznosti, posebno ker te okoliščine dolžnica v pritožbi zgolj navrže. Enako velja za njeno sklicevanje glede težkega finančnega stanja.

8. Pritožbenega sodišča tako stečajna dolžnica ni uspela prepričati, da v postopku odpusta obveznosti ravna z zahtevano skrbnostjo in odgovornostjo, saj iz pritožbenih navedb, v katerih pojasnjuje, zakaj meni, da preživnine sinu tudi nadalje ni dolžna plačevati, izhaja, da gre bolj za izgovore. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da ne šteje med vestne in poštene stečajne dolžnike (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP).

9. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešen prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Starši so dolžni preživljati svoje otroke, ki se redno šolajo do zaključka študija, najdalj pa do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti, kot to izhaja iz tretjega odstavka 183. člena Družinskega zakonika (DZ). Kadar starši ne preživljajo otroka v svojem gospodinjstvu, morajo k njegovemu preživljanju prispevati preživnino v mesečnem znesku (peti odstavek 183. člena DZ).