Jedro

Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 909/2021 z dne 4. 8. 2021 v točki I izreka v delu, v katerem je izvršba dovoljena za izterjavo: - zneska 2,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 6. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 8. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 9. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2019 dalje do plačila, - zneska 1,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2020 dalje do plačila razveljavi in predlog za izvršbo v tem obsegu zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu v točki I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (točka I izreka) in zavrnilo predlog upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor (točka II izreka).

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil dolžnik. Sodišču prve stopnje je očital, da izpodbijani sklep v točkah 5. in 6. obrazložitve ne izpolnjuje standarda obrazloženosti in da je v tem delu sklep tudi sam s sabo v nasprotju. Nadalje je uveljavljal, da je sodišče v obrazložitvi zgolj povzelo navedbe, zapisane v vlogah upnika, ne da bi se opredelilo do dokazov, ki jih je navedel upnik. Sodišče ni podalo dokazne ocene in tudi ni obrazložilo zavrnitve dokazov, ki jih je predložil dolžnik. Izpostavil je, da je dolžnik, čeprav je zatrjeval negativna dejstva (neobstoj izvršilnega naslova oziroma prenehanje izvršljivosti, neobstoj pravice do nadomestila preživnine kot tudi same pravice preživnine), za svoje navedbe predložil dokaze, ki bi ta dejstva lahko potrdila. Sodišče pa je napačno uporabilo določbo 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ko je ocenilo, da je ugovor neutemeljen. Upnik na drugi strani za zatrjevano dejstvo neplačevanja preživnine ni ponudil nobenega dokaza in ni izpolnil svojega trditvenega bremena. Upnik je podal tudi pomanjkljivo trditveno podlago glede zatrjevanih obveznosti, ki ne omogoča preizkusa skladnosti izterjevanih terjatev z izvršilnim naslovom. Dolžnik je nadalje trdil, da upnik ni izkazal, da so izpolnjeni pogoji za subrogacijo, kot jih določa Zakon o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS), saj ni izkazal obstoja pravice do nadomestila preživnine. Zgolj dejstvo, da obstaja odločba, na katero se sklicujeta upnik in sodišče v svoji obrazložitvi, še ne pomeni, da je ta odločba izvršljiva in da takšna pravica dejansko obstaja. Upnik je namreč samovoljno izvajal izplačevanje nadomestila preživnine, čeprav za to nisi obstajali pogoji, ta dejstva pa bi moralo sodišče v obrazložitvi ugotoviti. Dolžnik je nadalje izpostavil zmotno uporabo določb 21.a, 21.d in 21.f člena ZJSRS in navedel, da sodišče za sklepanje, da se preživnina ne plačuje, ni imelo nobene listine v spisu, ki bi to dejstvo dokazovala, tudi upnik pa dokazov, ki bi izkazovali izpolnjevanje pogojev za izplačevanje nadomestila preživnine ni predložil. Višina izplačanega nadomestila preživnine je skladno z 21.d členom ZJSRS odvisna tudi od morebitne plačane preživnine, te pa sodišče ni ugotavljalo, zaradi česar ni moglo pravilno in zakonito odločiti o obstoju terjatve, ki jo uveljavlja upnik, predlaganih dokazov dolžnika glede plačevanja preživnine pa ni izvedlo. Sodišče se tudi ni ukvarjalo z ugotavljanjem okoliščin, ki imajo za posledico ugasnitev izvršljivosti izdanega sklepa N 272/2014, v katerem je bila določena obveznost plačevanja preživnine, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izvršljivost sklepa N 272/2014 je prenehala zaradi ponovnega skupnega življenja družine, do katerega je prišlo po njegovi izdaji. S tem je odpadel zakonski pogoj, ki mora biti po določbah 105., 105. in 106 člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) izpolnjen, da je s sodno odločbo odločeno o dodelitvi otroka, stikih in preživnini, tj. da starša več ne živita oziroma ne bosta živela skupaj. Ko izvršilni naslov ugasne in pravica preneha, pa tudi po ponovnem razhodu staršev ne oživi ponovno, ampak mora biti za pridobitev pravice do preživnine izdana nova sodna odločba. Po mnenju dolžnika, ki se je pri tem skliceval na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, je položaj podoben kot v primeru, ko sodišče prenehanje preživninske obveznosti upošteva po samem zakonu zaradi okoliščin na strani preživninskega upravičenca – polnoletnosti, nerednega šolanja, dopolnitve 26. leta starosti, sklenitve zakonske zveze. Ker je izvršilni naslov N 272/2014 ugasnil, tudi po ponovnem razpadu družinske skupnosti v letu 2017 ni več obstajal izvršilni naslov, ki bi veljavno urejal vprašanje glede skupnega otroka, posledično pa tudi ne more obstajati pravica do nadomestila preživnine, in sicer tudi ne za obdobje od 1. 8. 2018 do 30. 6. 2021, ki ga navaja upnik. Dolžnik je pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se izvršilni postopek ustavi, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasil. 3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker dolžnik v ugovornem postopku ni uspel le v delu, v katerem je sodišče odločilo o zavrnitvi njegovega ugovora (točka I izreka), medtem ko je odločitev o zavrnitvi upnikovega stroškovnega zahtevka, sprejeta pod točko II izreka, dolžniku v korist, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ štelo, da dolžnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija le glede odločitve pod točko I izreka. Pravilnost sklepa v tem delu pa je preizkusilo tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ter drugi odstavek 55. člena ZIZ).

6. Na podlagi določb 28. člena ZJSRS terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu (subrogacija). S prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Glede na obrazloženo je pravilno stališče dolžnika, da v primeru prenehanja učinkovanja sodne odločbe kot izvršilnega naslova, s katerim je bila določena preživninska obveznost, pred izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine, ni podlage, da bi sodišče v korist Sklada zoper preživninskega zavezanca dovolilo izvršbo za izterjavo nadomestil preživnine, ki jih je preživninskemu upravičencu izplačal Sklad. Sklad z vstopom v položaj preživninskega upravičenca v razmerju do preživninskega zavezanca namreč ne more pridobiti pravic, ki jih preživninski upravičenec nima, in tudi ne izterjevati preživninskih terjatev, za katere preživninski upravičenec nima (več) izvršilnega naslova.

7. Vendar pa pritožbeno sodišče ne soglaša s dolžnikovim stališčem, da naj bi okoliščina, da je bila po izdaji izvršilnega naslova, tj. sklepa N 272/2014, začasno ponovno vzpostavljena družinska skupnost dolžnika, preživninskega upravičenca in njegove matere (zakonite zastopnice), imela za posledico prenehanje učinkovanja sklepa N 272/2014 in ugasnitev izvršilnega naslova, zaradi česar naj po ponovnem razpadu družinske skupnosti v letu 2017 sklep N 272/2014 ne bi več predstavljal izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev od dolžnika. Po mnenju pritožbenega sodišča položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja1, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova.2 Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja3 temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. V tem času se torej preživljanje otroka ne izvršuje z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom, staršu, ki mu je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo, temveč, ob izrecnem ali konkludentnem soglasju starša, kateremu bi drugi starš sicer moral izročati oziroma nakazovati z izvršilnim naslovom določene zneske preživnine, s preživljanjem otroka v okviru skupnega gospodinjstva. Ne glede na to, da obveznost preživljanja v takem primeru ni izpolnjena skladno z izvršilnim naslovom, se obveznost preživninskega zavezanca v takih primerih šteje za izpolnjeno na drug način.4 Če bi v takem primeru zakoniti zastopnik otroka, kateremu bi moral preživninski zavezanec po izvršilnem naslovu plačevati preživnino, zoper tega vložil predlog za izvršbo, bi preživninski zavezanec lahko uspel z ugovorom prenehanja preživninske terjatve zaradi izpolnitve na drug način. Prav tako bi v tem primeru bil podan položaj iz prve alineje 21.č člena ZJSRS, ki določa, da nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem, zaradi česar v takem primeru pravica upravičenca do nadomestila preneha (tretja alineja 21.f člena ZJSRS). Ne bi pa to imelo za posledico prenehanja veljavnosti sodne odločbe oziroma drugega izvršilnega naslova, s katerim je bila preživninskemu upravičencu priznana pravica do preživnine (v obravnavanem primeru torej sklepa N 272/2014).5 Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.

8. Drugačna razlaga, po kateri bi vsaka ponovna vzpostavitev družinske skupnosti imela za posledico prenehanje učinkovanja izvršilnega naslova, bi bila v nasprotju s koristmi otrok, saj bi bilo tudi po kratkotrajnejših vzpostavitvah življenjske skupnosti treba voditi nove sodne postopke in pridobivati nove izvršilne naslove, v katerih bi bilo določeno plačilo preživnine, s tem pa ne bi bilo zagotovljeno kontinuirano preživljanje otrok. Na drugi strani pa je, če preživnina, ki je določena z izvršilnim naslovom, po ponovnem razpadu življenjske skupnosti več ne ustreza dejanskim potrebam otroka oziroma zmožnostim preživninskega zavezanca, enako kot to velja tudi v primeru, ko začasnega skupnega življenja ni bilo, mogoče zahtevati ponovno določitev preživnine tako, da bo ta ustrezala spremenjenim okoliščinam.6 Navedeno tako ni argument, ki bi govoril zoper stališče, da izvršilni naslov z vzpostavitvijo družinske skupnosti po njegovi izdaji preneha učinkovati, na kar se v pritožbi prav tako sklicuje dolžnik.

9. Drži sicer, da je v sklepu VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017 sprejeto stališče, da otrokova pravica do preživnine v denarju zaradi nastanka zunajzakonske skupnosti staršev s samim nastopom tega dejstva (ex lege) preneha, in navedeno, da izvršilno sodišče enako upošteva ugovorni razlog prenehanja preživninske obveznosti po samem zakonu zaradi nastopa okoliščin na strani preživninskega upravičenca (polnoletnost, neredno šolanje, dopolnitev 26. leta starosti, sklenitev zakonske zveze). Vendar pa iz razlogov, obrazloženih zgoraj, pritožbeno sodišče, ki na odločbo VSM I Ip 568/2017 ni vezano, ta pa tudi ne predstavlja ustaljene sodne prakse, s stališčem o tem, da so navedeni položaji povsem primerljivi, ne soglaša. Pri tem tudi ni mogoče spregledati, da se sodišče v zadevi VSM I Ip 568/2017, v kateri je dolžnik ugovarjal obstoj zunajzakonske skupnosti in preživljanje otroka v okviru zunajzakonske skupnosti v obdobju, na katerega se je nanašala izterjava preživnin, in v zvezi s tem uveljavljal ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, niti ni ukvarjalo z vprašanjem učinkov vzpostavitev zunajzakonske skupnosti na izvršilni naslov in tudi ni sprejelo stališča, da bi v takem primeru izvršilni naslov prenehal učinkovati, temveč se je ukvarjalo z vprašanjem, ali v takem primeru preneha pravica otroka do preživnine v denarju, in temu pritrdilo. Stališče, ki ga je sprejelo v zvezi s tem, pa ni v nasprotju s stališčem, sprejetim v obravnavani zadevi (točka 7 obrazložitve), tj. da gre v primeru preživljanja otroka v okviru ponovno vzpostavljene družinske skupnosti za izpolnitev preživninske obveznosti na drug način in posledično za prenehanje preživninske terjatve upnika zaradi njene izpolnitve.

10. Glede na to, da je družinska skupnost v obravnavani zadevi nesporno ponovno prenehala v letu 2017 (kar v pritožbi trdi tudi dolžnik), torej že pred obdobjem, v katerem so bila izplačana nadomestila preživnine, ki so predmet izterjave v tem postopku (14. 8. 2018 - 15. 6. 2021), je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da trditve dolžnika o obstoju družinske skupnosti za presojo utemeljenosti ugovora niso relevantne. V tej smeri zatrjevani razlogi namreč ne predstavljajo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje zato tudi ni bilo dolžno ugotavljati dejstev v zvezi z začasnim obstojem družinske skupnosti in tudi ne izvajati dokazov v tej smeri. Pritožbeni očitki o kršitvah, ki naj bi jih sodišče prve stopnje storilo z opustitvijo ugotavljanja dejstev in izvedbe dokazov v tej smeri ter dokazno oceno v zvezi s tem, pa posledično niso utemeljeni.

11. Neutemeljeni so tudi očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati druge pogoje za priznanje nadomestila preživnine in za izdajo odločbe o priznanju nadomestila preživnine, ki jih določa ZJSRS. Izvršilno sodišče je pri dovolitvi izvršbe skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov in ni upravičeno presojati, ali je bil ta pravilno in utemeljeno izdan. To velja tudi za odločbo, s katero Sklad prizna pravico do plačevanja nadomestila preživnine in na podlagi katere z dnem izvršljivosti te odločbe terjatev preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca do višine izplačanih sredstev preide na Sklad.7 Ta odločba je namreč, skupaj z morebitnim obvestilom o uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, izvršilni naslov (šesti odstavek 21.d člena ZJSRS), in skupaj z odločbo, s katero je preživninskemu zavezancu naloženo plačevanje preživnine (v obravnavani zadevi torej skupaj s sklepom N 272/2014) predstavlja podlago za izterjavo izplačanih nadomestil preživnine.8 Izvršilno sodišče pri presoji utemeljenosti dovolitve izvršbe za izterjavo izplačanih nadomestil preživnine tako ni upravičeno presojati, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o priznanju nadomestila preživnine, tj. v konkretni zadevi odločbe št. PS-00204/2018/003 z dne 4. 7. 2008 (s katero je bila priznana pravica do nadomestila preživnine za otroka A. A. od 1. 7. 2018 v višini 82,59 EUR mesečno od in določeno, da se bo ta izplačevala najpozneje do 15 dne v mesecu za tekoči mesec na račun zakonitega zastopnika, tj. B. B.), ali je ta odločba obremenjena s kakršnimikoli kršitvami in tudi ne, ali je bilo utemeljeno izdano potrdilo o njeni pravnomočnosti (ki je, kot izhaja iz odločbe, potrjena z dnem 23. 8. 2018), ampak je (ker dolžnik tudi ni izkazal, da bi bila bodisi odločba bodisi potrdilo o pravnomočnosti odpravljena, razveljavljena ali spremenjena) vezano na izdano odločbo in tudi na izdano potrdilo o pravnomočnosti te odločbe. Za presojo utemeljenosti ugovora zato tudi niso relevantne dolžnikove ugovorne navedbe o tem, da pogoji za izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila niso bili izpolnjeni, v zvezi s čimer je dolžnik zlasti zatrjeval, da ni bil podan pogoj nerednega plačevanja preživnine in da tudi ne drži, da naj bi izvršilni postopek I 729/2018 trajal več kot tri mesece, saj je bil ta zaradi mediacije dvakrat prekinjen. Glede na navedeno pa so neupoštevani tudi pritožbeni očitki o kršitvah, ki naj bi jih sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zagrešilo glede ugotavljanja dejstev, relevantnih za presojo teh okoliščin.

12. Dolžnik sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da je sledilo upnikovim navedbam o neplačevanju preživnine in da ni ugotavljalo, ali dolžnik preživnine dejansko ni plačeval. Trditveno in dokazno breme o tem, da je terjatev upnika, ki izhaja iz izvršilnega naslova, prenehala, nosi dolžnik, ki mora substancirano zatrjevati dejstva, iz katerih izhaja, da je terjatev prenehala (npr. s plačilom terjatve) in za to predložiti tudi dokaze. Kot je obrazloženo že zgoraj, vprašanje, ali je dolžnik preživnino redno plačeval v obdobju pred izdajo odločbe Sklada, ki je sicer pomembno za presojo pravice do priznanja nadomestila preživnine ob izdaji odločbe Sklada, za presojo utemeljenosti izvršbe za izterjavo dolžnikove preživninske obveznosti v višini pozneje izplačanih nadomestil preživnine ni relevantno (sicer pa dolžnik v ugovoru tudi v zvezi s tem ni podal določnih navedb o rednem izpolnjevanju svojih preživninskih obveznosti pred priznanjem pravice do nadomestila preživnine). Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (v točki 11. obrazložitve) pa dolžnik v ugovoru tudi ni niti zatrjeval niti predložil dokazov o tem, da bi preživnino v obdobju, na katero se nanaša predmetni postopek, morebiti plačeval preživninskemu upravičencu oziroma njegovi zakoniti zastopnici. V ugovoru pa tudi ni niti zatrjeval niti izkazal, da bi morebiti izpolnil svoje obveznosti do Sklada in da bi torej že poravnal terjatve, ki so predmet izterjave. Pritožbeno zavzemanje dolžnika, da bi moralo sodišče prve stopnje (ki za to ni imelo podlage v trditvah in dokaznih predlogih dolžnika) ugotavljati, ali so preživninske obveznosti morebiti izpolnjene, tako ni utemeljeno, očitki o kršitvah, ki jih v zvezi z ugotovitvami v tej smeri dolžnik očita sodišču prve stopnje, pa neupoštevni.

13. Izhajajoč iz določb prvega in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, po katerih terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravice do nadomestila preidejo na Sklad do višine izplačanih nadomestil, s prehodom terjatev na Sklad pa Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca vstopi v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, je sodišče prve stopnje (razen v obsegu, v katerem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo, o čemer bo pojasnjeno v nadaljevanju) izvršbo utemeljeno dovolilo za izterjavo zneskov izplačanih nadomestil za obdobje od 14. 8. 2018 do 15. 6. 2021, ki jih je v predlogu za izvršbo navedel upnik in v zvezi s tem predložil tudi izpis z navedbo datumov in zneskov izplačil. Ob tem pritožbeno sodišče izpostavlja, da je v sodni praksi sprejeto enotno stališče, da Sklad vstopi v pravice otroka do višine z odločbo priznanega nadomestila preživnine ne samo glede tistih že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil.9 Trenutek prehoda terjatve je tako dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine in ne dan dejanskega izplačila nadomestila preživnine. Pritožbena graja stališča sodišča prve stopnje, da Skladu v utemeljitev predloga za izvršbo ni treba izkazati izplačil nadomestila preživnine, je tako neutemeljena. Sicer pa dolžnik dejstva, da so bila nadomestila dejansko izplačana, v ugovoru niti ni prerekal, tovrstnih konkretiziranih trditev pa tudi v pritožbi ni podal. Sodišče prve stopnje je tako v izpodbijanem sklepu o ugovoru na podlagi podanih navedb in predloženih listin upnika (razen v delu, v katerem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo) utemeljeno zaključilo, da je Sklad z listinskimi dokazili izkazal izplačila in svoj vstop v postopek na podlagi določb 28. člena ZJSRS in da dolžnik ni izkazal pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečila nadaljevanje izvršbe. Dolžnikova pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pravno pomembnih dejstev glede zatrjevanih denarnih obveznosti in njihove zapadlosti in da upnikova trditvena podlaga zaradi nezadostnega strukturiranja obveznosti ne omogoča preizkusa skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom zato v obsegu, v katerem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo, ni utemeljena.

14. Pritožba tudi ne more uspeti z očitki o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Sklep namreč glede odločilnih dejstev vsebuje zadostno obrazložitev, ki omogoča njegov preizkus tudi na pritožbeni stopnji. Neutemeljeno pa je tudi dolžnikovo zatrjevanje, da je sklep sodišča prve stopnje sam s sabo v nasprotju, ker je sodišče na eni strani v točki 6 obrazložitve navedlo, da se morajo dejstva, ki jih dolžnik navede, nanašati na enega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, in da tega dolžnik ni storil, iz nadaljevanja obrazložitve pa izhaja, da je ugovor bil obrazložen, da vsebuje pravnorelevantna dejstva in da je tudi bil poslan upniku v odgovor. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče dolžnikov ugovor obravnavalo kot obrazložen ugovor (točka 3 obrazložitve), ni pa mu ugodilo, saj je ugotovilo, da dolžnik ni uspel izkazati katerega od razlogov iz 55. člena ZIZ (točka 13 obrazložitve). Sodišče prve stopnje pa je tak zaključek oprlo zlasti na stališče, da ima upnik veljaven izvršilni naslov za izterjavo zadevnih terjatev, da je prišlo do zakonite subrogacije na podlagi 28. člena ZJSRS in da je dolžnik lahko preživninske obveznosti veljavno izpolnil otroku le do trenutka, ko ga je Sklad obvestil o prehodu terjatve nanj (kar je Sklad storil na podlagi obvestila, dolžniku poslanega 23. 8. 2018), da navedbe dolžnika o začasni vzpostavitvi skupnega življenja z izvenzakonsko partnerico in otrokom, ki je prenehalo še pred obdobjem, na katero se nanašajo nadomestila preživnine, za presojo utemeljenosti ugovora niso relevantne in da dolžnik tudi ni izkazal morebitnih plačil obveznosti, ki so predmet izvršbe, in tudi ne plačevanja preživnine za čas, ko je upnik preživninskemu upravičencu priznal pravico do nadomestila preživnine.

15. Pritožbeno sodišče, ki mora tudi po uradni dolžnosti paziti na obstoj razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in na obstoj razlogov iz drugega odstavka 55. člena ZIZ, pa je, čeprav dolžnik substanciranih pritožbenih ugovorov v tej smeri ni podal, ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 55. člena ZIZ v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ ugotovilo, da sodišče v predloženih listinah, ki predstavljajo izvršilni naslov, ni imelo podlage, da je izvršbo za izterjavo terjatev iz naslova nadomestil preživnine, ki so bila izplačana v obdobju od 15. 5. 2019 do vključno 15. 1. 2020, dovolilo za zneske, ki presegajo 82,59 EUR, kot je upnik to zahteval v 10. do 18. alineji točke 1 predloga za izvršbo in za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneskov izplačanega nadomestila preživnine, ki presegajo 82,59 EUR, kot je upnik zahteval v 10. do 18. alineji točke 2 predloga za izvršbo.

16. Upnik je kot izvršilni naslov v obravnavani zadevi predložil sklep N 272/2014 z dne 16. 7. 2014, odločbo PS 00204/2018/003 z dne 4. 7. 2018, in obvestilo o uskladitvi nadomestila preživnine z dne 21. 2. 2020. S sklepom N 272/2014 je bilo v točki V izreka dolžniku naloženo, da mora za preživljanje mld. otroka: A. A. plačevati preživnino v znesku 150,00 EUR mesečno od 1. 7. 2014 dalje na TRR predlagateljice, B. B., od dneva zapadlosti do dneva plačila pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti. Z odločbo PS 00204/2018/003 je bila priznana pravica do nadomestila preživnine za otroka A. A. od 1. 7. 2018 v višini 82,59, ki se izplačuje nakasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec na račun zakonite zastopnice. Z obvestilom o uskladitvi nadomestila preživnine z dne 21. 2. 2020 pa je bilo določeno, da nadomestilo preživnine od 1. 2. 2020 dalje znaša 85,50 EUR. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršbo mogoče dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ in prvi odstavek 21. člena ZIZ).

17. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi glede izterjave zneskov nadomestila preživnine, izplačanih v obdobju od 15. 5. 2019 do vključno 15. 1. 2020, izvršbo dovolilo za izterjavo višjega zneska, kot izhaja iz odločbe Sklada (tj. za znesek 84,73 EUR, izplačan 15. 5. 2019, in za zneske po 83,66 EUR mesečno, izplačane v obdobju od 14. 6. 2019 do 15. 1. 2020), za navedeno obdobje pa je od teh zneskov dovolilo tudi izvršbo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti. V odločbi Sklada in v obvestilu z dne 21. 2. 2020 za dovolitev izvršbe za izterjavo zneska nadomestila preživnine, ki presega znesek 82,59 EUR (tj. za znesek 2,14 EUR, izplačan v maju 2019, in za zneske po 1,07 EUR, izplačane v obdobju od junija 2019 do vključno januarja 2020) ni bilo podlage. Za izplačilo višjega zneska, kot je bil določen v odločbi Sklada, tj. za znesek 85,50 EUR, je v obvestilu z dne 21. 2. 2020 podlaga podana šele od 1. 2. 2020 dalje. Upnik je v predlogu za izvršbo sicer kot dokaz navedel tudi obvestilo o uskladitvi preživnine z dne 23. 4. 2019, ki bi utegnilo predstavljati podlago za izplačilo nadomestila v višini 83,66 EUR, ki pa ga predlogu za izvršbo (pa tudi ne odgovoru na ugovor) ni priložil. Ker v predloženih listinah, ki predstavljajo izvršilni naslov, za obdobje do 1. 2. 2020 ni izkazana podlaga za izplačilo nadomestila preživnine v višjem znesku kot 82,59 EUR in posledično tudi ne podlaga, da bi terjatev preživninskega upravičenca do dolžnika na podlagi določb 28. člena ZJSRS na Sklad prešla v višjem znesku od 82,59 EUR (s pripadajočimi obrestmi), je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka spremenilo tako, da je ugovoru delno ugodilo in sklep o izvršbi v točki I izreka v delu, v katerem se nanaša na izterjavo zneskov nadomestila preživnine, izplačanih v obdobju od 15. 5. 2019 do vključno 15. 1. 2020, v višini, ki presega 82,59 EUR ter za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneskov, izplačanih v tem obdobju, ki presegajo 82,59 EUR, razveljavilo in predlog za izvršbo v tem obsegu zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. V ostalem pa je, upoštevaje razloge, obrazložene v točkah 6 do 14 te obrazložitve in ker v tem delu tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Drugi, tretji in četrti odstavek 183. člena Družinskega zakonika (DZ), 123. člen ZZZDR. 2 Prim. VSRS Sklep II Ips 371/2000; VSL sklep III IP 1479/2015 3 Ta je bila v obdobju, v katerem je po navedbah dolžnika prišlo do ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, določena v 123. členu ZZZDR. 4 Prim. VSK sklep I Ip 6/2016 z dne 12. 1. 2016, VSK sklep II Cp 59/2007 z dne 20. 2. 2007, VSL I Ip 4137/2011 z dne 21. 12. 2011.; VSRS Sklep II Ips 233/2017 z dne 15. 2. 2018. 5 Če želita starša doseči prenehanje veljavnosti izvršilnega naslova oziroma z njim določene obveznosti plačevanja preživnine, morata tudi v takem primeru pred sodiščem zahtevati odpravo preživnine, določene z izvršilnim naslovom, in se ne šteje, da ta preneha že na podlagi samega dejstva ponovne vzpostavitve zunajzakonske skupnosti staršev in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva – prim. VSL sklep IV Cp 305/2011 z dne 10. 2. 2011. 6 132. člen ZZZDR oziroma 197. člen DZ. 7 VSRS II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002. 8 Prim. VSM sklep I Ip 17/2015 z dne 17. 4. 2015. 9 VSRS sklep II Ips 649/2001 z dne 7. 2. 2002, VSL Sklep III Ip 763/2018 z dne 24. 5. 2018.