Jedro

Organ za BPP pri presoji razumnosti prošnje za BPP za osebni stečaj ni pristojen ugotavljati, ali so v obravnavanem primeru podani pogoji za odpust obveznosti, če dejstvo, da ti pogoji niso izpolnjeni, na primer, da so podane ovire iz 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP, ne izhaja že iz podatkov spisa in podatkov, ki jih je dolžan pridobiti sam organ.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. (prizadete stranke v tem upravnem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) in ji dodelila redno brezplačno pravno pomoč kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Ugotovila je, da znaša povprečni mesečni dohodek prizadete stranke in njene družine na družinskega člana 295,45 EUR in tako ne presega višine dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (530,44 EUR). Poleg tega premoženje prizadete stranke in njene družine ne dosega višine mejnega zneska 13.780,00 EUR, kar bi po določbi petega odstavka 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ izključevalo njeno pravico do BPP. Iz dokazil o prezadolženosti, ki jih je prizadeta stranka predložila prošnji za BPP, je toženka ugotovila, da izpolnjuje pogoj trajne nelikvidnosti, določene v 14. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Zato zadeva tudi ni očitno nerazumna in ima prizadeta stranka verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za osebni in socialno ekonomski položaj prizadete stranke in njene družine. Ugotavlja, da prizadeta stranka prosi za BPP kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ker je brez premoženja in je prezadolžena, zato je pomembno, da se jo teh stroškov oprosti.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti. Meni, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi toženka ugotavljala, ali so pri prizadeti stranki izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Prizadeta stranka bi bila namreč upravičena do BPP le v primeru, če so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi, odločbo toženke pa spremeni tako, da se prošnja prizadete stranke zavrne oziroma naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, poleg tega pa naj odloči tudi o stroških postopka.

Toženka in prizadeta stranka na tožbo nista odgovorili.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je izpodbijana odločba toženke o odobritvi BPP kot oprostitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka prizadete stranke.

V zadevi ni sporno, da prizadeta stranka v tem upravnem sporu izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP in da izpolnjuje pogoj trajne nelikvidnosti iz 14. člena ZFPPIPP. Sporno pa je, ali je toženka opravila zadostno presojo upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči, ko ni ugotavljala, ali so pri prizadeti stranki izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti.

V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko BPP odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Med drugim se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči torej vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.

Po presoji sodišča je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za osebni stečaj presojo razumnosti oziroma verjetnih izgledov za uspeh v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti opraviti v skladu s sistemsko ureditvijo in samega namena teh dveh institutov ter instituta brezplačne pravne pomoči. Takšno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevah X Ips 16/2013 in X Ips 491/2012. Kot pravilno navaja tožnica, je postopek osebnega stečaja urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika, pri čemer mora organ za BPP pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega, pri čemer neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.

Ni pa pristojen organ za BPP pri presoji razumnosti vsake prošnje za BPP za osebni stečaj ugotavljati, ali so v obravnavanem primeru podani pogoji za odpust obveznosti, kot zmotno meni tožnica, če dejstvo, da ti pogoji niso izpolnjeni, na primer, da so podane ovire iz 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP, ne izhaja že iz podatkov spisa in podatkov, ki jih je dolžan pridobiti organ za BPP. Z ugotavljanjem dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ugotovil, ali so podani pogoji za odpust obveznosti, bi organ za BPP presegel pravni standard očitne nerazumnosti predloga. Poleg tega ZBPP organu za BPP ne daje pooblastila, da bi v zvezi z ugotavljanjem ovir za odpust obveznosti iz 1. in 3. točke 399. člena ZFPPIPP od pristojnih evidenc (kazenske in evidence sklepov o odpustu terjatev) zahteval podatke za stečajnega dolžnika. Obveznost pridobiti navedene podatke ima po prvem odstavku 400. člena ZFPPIPP sodišče, ki vodi stečajni postopek.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.