Jedro

Z zahtevo za obnovo postopka ni mogoče ponovno presojati že izvedenih dokazov oziroma dokazov, o katerih je bilo odločeno v kazenskem postopku, pri čemer obsojenec ni izkazal nobenega novega dejstva oziroma predložil dokaza, ki bi vzbudili dvom v že sprejete zaključke v pravnomočno končanem kazenskem postopku.

Izrek

I.Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II.Obsojenca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sklepom II Kr 14488/2016 z dne 2. 6. 2026 zavrglo zahtevo obsojenega A. A. za obnovo kazenskega postopka.

2.Zoper sklep se je pritožil obsojenec iz vseh pritožbenih razlogov, kot navaja v uvodu pritožbe, s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep odpravi in obnovo postopka dovoli.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Obsojenec v pritožbi primarno navaja, da je njegov predlog za obnovo postopka zavrnil isti sodnik, ki je sodil in ga obsodil v kazenskem postopku, zaradi česar bi moral biti iz odločanja za obnovo postopka izločen. Trdi, da je o predlogu za obnovo postopka odločal sodnik B. B. , ki naj bi imel interes mu škoditi. Nima prav. Sicer drži, da v skladu s tretjim odstavkom 412. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pri odločanju o zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne more sodelovati sodnik, ki je sodeloval pri sodbi v prejšnjem postopku, vendar v konkretni zadevi ne gre za tak primer. Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je sodbo I K 14488/2016 z dne 18. 5. 2017, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, izdala sodnica C. C. in ne sodnik B. B. , ki je odločal o zahtevi za obnovo kazenskega postopka. Pritožbene navedbe se tako izkažejo za protispisne in zato neutemeljene.

5.Nadalje pritožnik nasprotuje zaključkom v izpodbijanem sklepu, da z zaslišanjem prič D. D. in E. E. ne bodo pridobljeni novi dokazi oziroma nova dejstva. Poudarja, da bo sodišče z izpovedbama teh prič moralo ponovno oceniti vse dokaze skupaj in vsakega posebej, na kar bo vplivalo tudi to, kar bo sodišče "dobilo" z izvedbo obeh predlaganih dokazov, kot se je izrazil pritožnik. Tudi v tem pogledu z obsojencem ni mogoče soglašati. Pravilni so namreč razlogi sodišča prve stopnje, da sta bila oba dokaza že predmet presoje v postopku, ki se je zaključil s pravnomočno obsodilno sodbo. Sodišče je namreč že v omenjenem postopku zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju D. D. , medtem ko je bil priča E. E. zaslišan kot priča. Tako višje sodišče pritrjuje prvostopenjski oceni, da zaslišanje obeh prič dejansko ne more predstavljati novega dokaza v smislu obnovitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP, zaradi katerega bi bilo mogoče kazenski postopek obnoviti. Z zahtevo za obnovo postopka namreč ni mogoče ponovno presojati že izvedenih dokazov oziroma dokazov, o katerih je bilo odločeno v kazenskem postopku, pri čemer obsojenec ni izkazal nobenega novega dejstva oziroma predložil dokaza, ki bi vzbudili dvom v že sprejete zaključke v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Sodna praksa je že ustaljena v presoji, da obnove kazenskega postopka ni mogoče zahtevati zgolj z utemeljevanjem, da je sodišče znana dejstva in dokaze presodilo zmotno. Predmet obnove postopka so tako lahko le dejstva in dokazi, ki jih sodišče še ni presojalo.

6.Obsojenec tako s svojimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti, še manj pa mu je mogoče pritrditi v njegovih pritožbenih navedbah, s katerimi problematizira ugotovljeno dejansko stanje v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Navaja namreč, da še zdaj ni dobil odgovora, zakaj domnevni oškodovanec zadeve ni naznanil organom pregona takoj in je reagiral šele potem, ko je bil sprožen postopek proti njegovemu sodelavcu F. F. . Vendar s takšnimi navedbami ne more utemeljevati svoje zahteve za obnovo postopka iz že obrazloženih razlogov, saj je bilo dejansko stanje predmet presoje v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Glede na to, da obsojenec v pritožbi ne navaja nič drugega, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7.Iz enakih razlogov, kot je bilo ugotovljeno že v postopku na prvi stopnji, je tudi višje sodišče obsojenca kljub neuspešni pritožbi oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP.

-------------------------------

1Prim. K. Merc, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 3. knjiga, Lexpera, GV Založba, 2023, str. 42.