Jedro

Pri ocenjevanju pogoja iz 1. odstavka 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin bi upravni organ moral upoštevati pravnomočno odločbo, ki je bila izdana po opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, pred izdajo odločbe pa strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Geodetske uprave RS, Območna geodetska uprava Nova Gorica, številka 02112-234/2009-10 z dne 15.5.2009 se odpravi in se zadeva vrne Območni geodetski upravni Nova Gorica v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80 EUR-ov v 15-ih dneh od vročitve sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Območna geodetska uprava Nova Gorica zavrnila zahtevo A.A. za izdajo potrdila o urejeni meji parcel, ki so bile določene v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelacij na podlagi odločbe Geodetske uprave Nova Gorica številka 7/113-7/94-3-5/37-94 z dne 8.9.1994 in odločila, da izpodbijana odločba nadomešča potrdilo številka 02112-947/2008-6, ki ga je dne 11.11.2008 izdala Območna geodetska uprava Nova Gorica. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je B.B. iz ..., na Območni geodetski upravi Nova Gorica vložil zahtevo, da se javna evidenca uskladi na način, da meje, ki jih obravnava potrdilo številka 02112-947/2008-6 z dne 11.11.2008, ne bodo prikazane kot urejene. Kot razlog je vlagatelj navedel, da iz zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji številka 7/113-94 z dne 30.6.1994 ni jasno razvidno, da so se takratni lastniki strinjali s potekom mej, saj navedenega zapisnika ni podpisala takratna lastnica parcel C.C., pač pa njena hči D.D. Na podlagi 1. odstavka 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06 in 65/07 – ZEN) se štejejo za urejene tiste meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku, postopku izdelave zemljiškega katastra ali v postopku prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega katastra na podlagi Zakona o zemljiškem katastru ali določene v postopku komasacije na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih, če so določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej, kakršne so bile v postopku označene z mejniki. Iz 5. odstavka 136. člena ZEN pa izhaja, da geodetska uprava na zahtevo lastnika parcele ali po uradni dolžnosti ugotovi, ali se meje iz 1. odstavka 136. člena ZEN štejejo za urejene. Če geodetska uprava ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, da se meje iz 1. odstavka 136. člena ZEN štejejo za urejene meje, jih evidentira v zemljiškem katastru kot urejene in o tem, na zahtevo stranke, izda potrdilo. Za izdajanje potrdil o urejenih mejah se poleg določil 136. člena ZEN uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – U.P.B., 105/06, 126/07 in 65/08 – ZUP) o izdajanju potrdil. V 4. odstavku 180.a člena ZUP je določeno, da lahko zahteva stranka spremembo potrdila oziroma druge listine, kadar na podlagi dokazov s katerimi razpolaga zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana na podlagi 179. in 180. člena ZUP, ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Glede na navedene določbe ZEN in ZUP je bila dne 3.4.2009 zaslišana D.D., ki je navedla, da je zapisnik o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji številka 7/113-94 z dne 30.6.1994 podpisala ona, in ne njena mama C.C. Z vpogledom v dokumente zadeve številka 7/113-94 pa je bilo ugotovljeno, da C.C. v navedenem postopku ni pooblastila svoje hčere D.D., niti ni uradnega zaznamka, da bi uradna oseba uporabila določbo 3. odstavka 59. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (sedaj 4. odstavek 55. člena ZUP). Glede na vse navedeno je bilo ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji, da se meja, ugotovljena v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji številka 7/113-94 z dne 30.6.1994, šteje za urejeno, zato je izdala izpodbijano odločbo s katero nadomešča izdano potrdilo o urejeni meji parcel z dne 3.11.2008. Ministrstvo za okolje in prostor RS je z odločbo številka 3532-184/2009-4 z dne 18.3.2010, pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila v konkretni zadevi izdana upravna odločba, ki je postala pravnomočna. Stranke so v navedenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji imele pred izdajo odločbe možnost ugovarjati poteku obravnave, vsebini zapisnika in tudi temu ali so v postopku sodelovale upravičene stranke. Kljub temu nobena od stranke v postopku tega ni storila. Iz pravnomočne odločbe tudi izhaja, da so se stranke z določitvijo meje strinjale. Z izdajo oziroma odpravo potrdilo po 136. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin bi namreč lahko prišlo do situacije, ko kljub pravnomočni upravni odločbi iz katere izhaja, da so meje med parcelami urejene, upravni organ takega potrdila ne bi izdal, ker bi ugotavljal, da iz zapisnika sestavljenega v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji ni razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej. V nadaljevanju še navaja, da je z izpodbijano odločbo napačno ugotovljeno dejansko stanje in s tem nepravilno uporabljen Zakon o evidentiranju nepremičnin. Stranka takratnega postopka je že pokojna, zato iz volje nekoga drugega ni mogoče sklepati na voljo same stranke. Iz zapisnika izhaja, da upravni organ na obravnavi v letu 1994 ni dvomil o obsegu in obstoju pooblastila, zato je po njenem mnenju nedvomno jasno razvidno, da gre za veljavno podeljeno pooblastilo. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki 1. izreka: Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bila v skladu s 5. odstavkom 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, zahteva številka 02112-947/2008-1 za izdajo potrdila o urejeni meji parcel, ki so bile določene v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelacij na podlagi odločbe Geodetske uprave Nova Gorica številka 7/113-7/94-3-5/37-94 z dne 8.9.1994, zavrnjena kot neutemeljena. Z isto odločbo je bilo nadomeščeno potrdilo številka 02112-947/2008-6, ki ga je dne 11.11.2008 izdala Območna geodetska uprava Nova Gorica.

Iz upravnih spisov izhaja, da je bil dne 30.6.1994 izvršen mejni ugotovitveni postopek in parcelacija (zapisnik Geodetske uprave Nova Gorica številka 7/113-94). Iz navedenega zapisnika je ugotoviti, da sta poleg uradne osebe v tem postopku sodelovala tudi C.C., rojena ... iz ... in A.A., pokojnega ..., ter da se je s soglasjem lastnika – uporabnika oziroma njegovega zastopnika izvedla parcelacija v skladu s pogoji, ki jih je postavilo sodišče z izvršilnim predlogom številka I 725/93-1, da so se na podlagi parcelacije, v naravi določile in s predpisanimi mejnimi znamenji zamejičile nove posestne meje parcel, kot je razvidno iz skice zamejičenja, ki je bila dana prizadetim v vpogled in pripombe. Navedeni zapisnik je podpisan brez pripomb s strani obeh strank in uradne osebe. Na podlagi navedenega mejnega ugotovitvenega postopka in parcelacije, je bila dne 28.9.1994 izdana odločba številka 7/113-10/94-3-5/37-94 na podlagi 2. odstavka 30. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS številka 16/74 in 42/86 – ZZKat), ki je bila s pravnim poukom, da imajo stranke zoper navedeno odločbo možnost vložiti pritožbe na Geodetsko upravo RS, Ljubljana, vročena C.C. dne 14.12.1994, A.A. 12.12.1994, Temeljnemu sodišču v Novi Gorici, Enota v Novi Gorici pa 15.12.1994. Ker ni bilo vloženih pritožb je navedena odločba postala pravnomočna dne 31.12.1994. Iz navedenega sledi, da so bile v skladu s 1. odstavkom 14. člena Zakona o zemljiškem katastru, v mejnem ugotovitvenem postopku, s soglasjem vseh navzočih lastnikov oziroma uporabnikov ugotovljene in zamejičene mejne točke na posestnih mejah parcele. Po dokončanih opravilih iz prejšnjega odstavka je uradna oseba, ki je vodila postopek sestavila ugotovitveni zapisnik, ki so ga podpisali vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki (2. odstavek 14. člena ZZKat). Ta zapisnik pa je bil podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi (3. odstavek 14. člena ZZKat). Stranke v navedenem mejnem ugotovitvenem postopku so imele torej možnost nasprotovati ugotovitvam že med samim mejnim ugotovitvenim postopkom oziroma najkasneje v roku 15 dni po vročitvi odločbe Geodetske uprave Nova Gorica številka 7/113-10/94-3-5/37-94 z dne 28.9.1994. Zato bi morala Območna Geodetska uprava Nova Gorica pri ocenjevanju pogoja iz 1. odstavka 136. člena ZEN (meje, ki so bile urejene v mejnem ugotovitvenem postopku se štejejo za urejene, če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom mej) upoštevati pravnomočno odločbo št. 7/113-10/94-3-5/37-94 z dne 28.9.1994, ki je bila izdana po opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji, saj iz povratnic, ki so v upravnem spisu nesporno izhaja, da je bila navedena odločba vročena dne 14.12.1994 C.C., kot lastnici parcel in ne njeni hčerki D.D., ki naj bi sodelovala dne 30.6.1994 v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji.

Sicer pa bi morala Območna Geodetska uprava Nova Gorica pred izdajo izpodbijane odločbe izvesti upravni postopek, pred zavrnitvijo zahteve za izdajo potrdila oziroma odpravo že izdanega potrdila, v skladu s 7., 9. in 146. členom ZUP, ki določajo, da mora upravni organ pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, v postopkih kjer so udeležene stranke z nasprotujočimi interesi pa mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. Stranki je treba dati tudi možnost, da se udeležuje ugotovitvenega postopka za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Tako sme stranka navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve. Vse navedene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku pa v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe niso bile upoštevane, saj je Območna geodetska uprava Nova Gorica, v zvezi z navedbami B.B., da pri mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji dne 30.6.1994 ni sodelovala lastnica parcel C.C., pač pa njena hči D.D., zaslišala le slednjo ki je zatrdila, da je pri mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji navedenega dne sodelovala ona in ne njena mati, kot lastnica parcel, ni pa zaslišala A.A., uradne osebe ki je sestavljala zapisnik ter ocenila verodostojnost zapisnika (iz katerega izhaja, da je pri navedenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji sodelovala C.C., podpisan pa je bil s tremi nečitljivimi podpisi), v odnosu do pravnomočne odločbe izdane ob zaključku postopka ugotovitve meje in parcelacije.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo, v skladu s 3. točko 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) odpravilo, saj v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka.

K točki 2. izreka: Po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 se tožeči stranki, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi ali ugotovi njegovo nezakonitost, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadev v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), ki v 1. odstavku 3. člena določa, da se tožeči stranki, če je bila zadeva rešena na seji in v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 80 EUR-ov.