Jedro

Pritožba predlagatelja zoper odločitev v prvi točki izreka sklepa je kljub drugačnemu pravnemu pouku nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo.

Stranka mora biti na posledice zavrženja opozorjena. Sodišče prve stopnje bo moralo, če bi ugotovilo, da predlagatelj ni sledil sklepu in predloga ni ustrezno popravil, predlagatelju dati dodaten rok in ga sočasno opozoriti na to posledico, nato pa bodisi nadaljevati s postopkom bodisi odločiti o zavrženju predloga.

Sodišče o (ne)dopustnosti udeležbe odloča le pri materialnih udeležencih, če meni, da ne izkazujejo pravnega interesa za udeležbo. Ker upravni odbor udeležbe ni priglasil, podlage, da bi sodišče sprejelo odločitev, da se njegova udeležba zavrne, ni bilo. Izpodbijani sklep je zato materialnopravno nepravilen.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep o popravi predloga (1. točka izreka) se zavrže. II. Pritožbi zoper odločitev o udeležbi (2. točka izreka) se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. A., d. o. o. sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da so predlagatelji (pravilno: predlagatelj) dolžni predlog popraviti in dopolniti tako, da navedejo kot nasprotne udeležence vse solastnike stavbe 243, z naslovi. Šele, ko bodo navedeni vsi udeleženci, se bo postopek lahko nadaljeval (točka I izreka). Z istim sklepom je zavrnilo udeležbo nasprotnega udeleženca „Solastniki poslovne stavbe B.“ in nasprotnega udeleženca „Upravni odbor B.“.

2. Predlagatelj zoper odločitev vlaga pritožbo. Navaja, da je solastnike stavbe, ki so vpisani v zemljiško knjigo, že navedel. Vsi drugi seznami solastnikov (to je seznam upravnika, seznam, ki ga vodi sodišče v postopku po ZVEtL, podatki nekaterih solastnikov) so nezanesljivi. Sodišče mu nalaga nekaj brez pravne podlage. Sodišče je zavrnilo predlog, da bi vsi solastniki nastopali kot ena stranka. Z razlogi, ki jih navedlo, se ne strinja. Z ureditvijo razmerij glede oddaje terase sodišče ne bo odločilo o interesu posameznega solastnika, ampak bo uredilo splošne pogoje in kriterije, po katerih se skupne terase lahko oddajo v najem. Tudi ne drži, da upravnik ne bi mogel ugotoviti volje zainteresiranih solastnikov in da solastnikov ne more zastopati. Pravna podlaga za to je v pogodbi o upravljanju z dne 28. 6. 2012. Upravnik je sklenil tudi vse najemne pogodbe glede skupne terase pred letom 2019, v letu 2019, 2020 in 2021. Sodišče je z izpodbijanim sklepom določilo nove pogoje za priznanje skupnosti solastnikov kot stranke, ki jih 76. člen ZPP ne pozna. V nadaljevanju pojasnjuje neurejeno situacijo glede podatkov o solastnikih in navaja, da se podatki ves čas spreminjajo. Sodišče ob takšni situaciji postopka nikoli ne bo uspelo zaključiti. Vztraja, da so izpolnjeni pogoji, da se etažnim lastnikom kot skupnosti prizna lastnost stranke. Kot težko razumljivo označuje dejstvo, da je isto sodišče v zadevi N 7/2018, odločilo drugače. Zmotna je navedba, da je predlagatelj navedel, da skupnost etažnih lastnikov ni udeleženka postopka. Ni jasno, na koga se nanaša stavek, da predlagatelj predloga ni umaknil. Glede zavrnitve udeležbe upravnega odbora navaja, da je že sam navedel, da ta ni nasprotni udeleženec, ker ni sposoben biti stranka. Sodišče je zato odločilo o nečem, kar ni predmet spora. Umik predloga s strani predlagatelja, če stranka ne obstaja, zato ni mogoč. Za zahtevo po umiku predloga se skriva problem stroškov. Sodnica je po mnenju predlagatelja pristranska, kar v nadaljevanju obrazloži. Predlaga, da pritožbeno sodišče odredi sojenje pred drugim sodnikom.

3. Na pritožbo je odgovoril upravnik A. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba zoper odločitev v 1. točki izreka ni dovoljena, v ostalem pa je utemeljena.

_Glede odločitve o popravi ter dopolnitvi predloga_

5. Na kakšni pravni podlagi je sodišče prve stopnje predlagatelju naložilo popravo oziroma dopolnitev predloga, iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pritožbeno sodišče domneva, da je odločitev sprejelo ob upoštevanju prvega odstavka 23. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z 108. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je menilo, da bi moral predlagatelj, da bi bil predlog sposoben za obravnavo, kot udeležence postopka navesti vse solastnike. Sklep, s katerim sodišče od stranke zahteva, da vlogo popravi oziroma dopolni, pa je sklep procesnega vodstva, zato proti njemu ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP). Pritožba je dovoljena šele zoper sklep, s katerim se vloga zavrže. 6. Pritožba predlagatelja zoper odločitev v prvi točki izreka sklepa je zato, kljub drugačnemu pravnemu pouku,1 nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo.

7. Ne glede na to, da se pritožbeno sodišče do sprejete odločitve posledično vsebinsko ne bo opredeljevalo, pa glede na besedilo izreka sklepa2 in dejstvo, da je bil v teku postopka že izdan vsebinsko enak sklep,3 opozarja, da morebitna pasivnost predlagatelja v smeri poprave oziroma dopolnitve predloga, ni razlog za zastoj v postopku. Edina posledica, ki jo ZPP predvideva za primer, da vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, je zavrženje vloge (4. odstavek 108. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Vendar pa mora biti stranka na to posledico predhodno opozorjena (6. odstavek 108. člena ZPP). Povedano drugače: sodišče prve stopnje bo moralo, če bi ugotovilo, da predlagatelj ni sledil sklepu in predloga ni ustrezno popravil, predlagatelju dati dodaten rok in ga sočasno opozoriti na to posledico, nato pa bodisi nadaljevati s postopkom bodisi odločiti o zavrženju predloga.

_**Glede odločitve o zavrnitvi udeležbe**_ _**a) solastniki poslovne stavbe B.**_

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj v predlogu, ki ga je vložil 30. 6. 2020, kot nasprotnega udeleženca navedel Solastnike poslovne stavbe B., ki jih zastopa upravnik A. Pri tem udeležencu vztraja ves čas postopka. Ker gre za stranko, ki nima sposobnosti biti stranka, je predlagatelj že z vlogo 30. 12. 2020 (list. št. 21) predlagal, da se Solastnikom poslovne stavbe (v nadaljevanju B.) v skladu s 76. členom ZPP prizna lastnost stranke. Ta predlog je ponovil v vlogi z dne 14. 3. 2022 (list. št. 135).

9. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeležba tako navedenega nasprotnega udeleženca zavrne. Tako odločitev je oprlo na presojo, da priznanje lastnosti stranke ni mogoče, saj so samo solastniki sami tisti, ki lahko zatrjujejo in izkazujejo interes v postopku. Tega namesto njih ne more delati upravnik in se njegova udeležba, saj predlagatelj zoper njega predloga ni umaknil, sam pa je udeležbi nasprotoval, zavrne.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep v tem delu obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ga zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo in protislovij v samih razlogih ni mogoče preizkusiti. Iz razlogov tako izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu, da se Solastnikom poslovne stavbe B. prizna lastnost stranke in s tem položaj nasprotnega udeleženca, v izreku pa je odločilo o nečem povsem drugem, in sicer, da se udeležba Solastnikom poslovne stavbe B. zavrne. Tudi če pritožbeno sodišče spregleda izrek sklepa in samo hipotetično predpostavi, da je sodišče prve stopnje s tako odločitvijo želelo zavrniti predlagateljev predlog, da se Solastnikom poslovne stavbe B. prizna lastnost stranke, pritožbeni preizkus te odločitve ni mogoč. V obrazložitvi so namreč povsem izostali razlogi o okoliščinah, ki jih tretji odstavek 76. člen ZPP4 ter iz te določbe izvirajoča sodna praksa,5 upoštevata kot relevantne za odločanje in jih je predlagatelj tudi zatrjeval. Dodatno nejasnost ustvarjajo še razlogi, ki se nanašajo na upravnika poslovne stavbe B., saj o dopustnosti njegove udeležbe sodišče prve stopnje s sklepom ni odločalo in ni jasno, kakšno zvezo ima zastopanje upravnika z vprašanjem, ali Solastniki poslovne stavbe B. izpolnjujejo pogoje za priznanje lastnosti stranke.

11. Pritožbi je bilo iz navedenih razlogov treba v tem delu ugoditi in odločitev na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da o predlogu, da se združbi „Solastniki poslovne stavbe B.“ prizna lastnost stranke, ponovno odloči ob upoštevanju tretjega odstavka 76. člena ZPP ter zgoraj navedenih kriterijev. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da bo moralo ob novem odločanju sodišče prve stopnje tudi izrek odločitve oblikovati pravilno, to je, da se Solastnikom poslovne stavbe B. prizna oziroma ne prizna lastnost stranke v postopku. Ne da bi s tem na kakršenkoli način prejudiciralo odločitev, ki jo bo sodišče prve stopnje v zvezi s tem sprejelo, pa pritožbeno sodišče opozarja, da bodo Solastniki poslovne stavbe B., če jim bo lastnost stranke priznana, s tem sočasno imeli tudi položaj nasprotnega udeleženca, katerega udeležba ne bo pogojena ne s soglasjem sodišča ne s soglasjem samega nasprotnega udeleženca. Sodišče o (ne)dopustnosti udeležbe odloča le pri materialnih udeležencih, če meni, da ne izkazujejo pravnega interesa za udeležbo (glej 22. člen ZNP-1). V obravnavani zadevi pa bo šlo pri Solastnikih poslovne stavbe B., če bi jim sodišče priznalo lastnost stranke, za formalnega udeleženca postopka. Njegove udeležbe sodišče zato ne bo smelo zavrniti.

_**b) Upravni odbor poslovne stavbe B.**_

12. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo tudi o udeležbi Upravnega odbora poslovne stavbe B. (v nadaljevanju UO) in jo zavrnilo. Pojasnilo je, da slednji ni solastnik nepremičnine in udeležbi zaradi pomanjkanja interesa tudi sam nasprotuje, predlagatelj pa predloga zoper njega ni umaknil. Predlagatelj v pritožbi trdi, da UO ni štel za nasprotnega udeleženca in da je sodišče odločilo o nečem, kar ni bilo sporno.

13. Pritožbeno sodišče je pregledalo spis, predvsem tudi vse predlagateljeve vloge, in po takem pregledu ugotavlja, da je UO v teku postopka vložil več obrazloženih vlog, a sam udeležbe ni priglasil in je večkrat (pravilno) opozoril tudi na to, da nima sposobnosti biti stranka. Kot nasprotnega udeleženca pa ga je v teku postopka navedel predlagatelj, in sicer v uvodu vloge z dne 30. 12. 2020 (list. št. 19) ter uvodu vloge z dne 14. 5. 2021 (list. št. 52), a je nato v zadnje navedeni vlogi (točka II) pojasnil, da predlagatelj UO ni določil za stranko postopka in njegovi udeležbi (in upoštevanju njegovih vlog) tudi sicer nasprotuje. Enako je ponovil v vlogi z dne 20. 5. 2021 (list. št. 55, točka II). Kot nasprotnega udeleženca pa ga je nato ponovno označil v vlogi z dne 10. 9. 2021 (list. št. 73) in sicer v uvodu (55. nasprotni udeleženec), enako tudi v vlogi z dne 5. 1. 2022 (list. št. 101) in v vlogi z dne 3. 2. 2022 (list. št. 103). Sledili sta vlogi z dne 14. 3. 2022 (list. št. 133 in 135), v katerih predlagatelj UO ponovno ni navedel kot nasprotnega udeleženca ter je hkrati pojasnil, da je UO „črtal“ kot nasprotnega udeleženca in da na njegove vloge ne bo odgovarjal ter narok dne 21. 3. 2022 (list. št. 157), na katerem je predlagatelj izjavil, da predloga zoper UO ne bo umaknil. 14. Na podlagi zgoraj povzetega poteka postopka in vlog, ki so bile vložene, je mogoče zaključiti 1. da UO udeležbe v tem postopku ni priglasil; in 2. da je nejasno, ali je predlagatelj, ki je UO sicer navedel kot nasprotnega udeleženca, predlog nato zoper njega umaknil. 15. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, sodišče o (ne)dopustnosti udeležbe odloča le pri materialnih udeležencih, če meni, da ne izkazujejo pravnega interesa za udeležbo (glej 22. člen ZNP-1). Ker UO udeležbe ni priglasil, podlage, da bi sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, da se njegova udeležba zavrne, ni bilo. Izpodbijani sklep je zato materialnopravno nepravilen. Pritožbi je bilo v tem delu že iz tega razloga treba ugoditi in sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 razveljaviti.

16. Taka odločitev pa ne pomeni, da se sodišču prve stopnje v postopku, ki bo sledil, z vprašanjem položaja UO, ki je doslej v postopku aktivno sodeloval, ne bo treba ukvarjati. Ravno nasprotno. To vprašanje mora biti, poleg vprašanja priznanja lastnosti stranke Solastnikom poslovne stavbe B., nemudoma obravnavano in tudi rešeno. S predlagateljem bo ob upoštevanju vloge z dne 14. 3. 2022 (list. št. 135) ter izjave na naroku dne 21. 3. 2022, moralo najprej razčistiti, ali je predlog zoper UO umaknil ali ne. V kolikor ga je (ali ga bo) umaknil, bo moralo v tem delu s sklepom postopek ustaviti. V primeru, da bo pri predlogu vztrajal, pa bo moralo sodišče upoštevati dejstvo, da je UO organ, ki nima sposobnosti biti udeleženec v postopku, saj ni pravna oseba. Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka, bo moralo presoditi, ali je ta pomanjkljivost odpravljiva in v primeru negativnega odgovora, predlog glede UO zavreči (glej 80. in 81. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je nesposobnost biti stranka procesna ovira, zaradi katere ni mogoče izdati meritorne odločbe oziroma je taka odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero mora tudi pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

17. Čeprav sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa o udeležbi upravnika poslovne stavbe B. ni odločalo in ga je omenjalo le v razlogih, pritožbeno sodišče zaradi usmeritve za nadaljnje delo dodaja, da bo moralo pred vsebinskim nadaljevanjem postopka (podobno kot glede UO) razčistiti tudi njegov položaj v postopku. Tudi upravnik udeležbe v tem postopku ni priglasil, ga je pa kot 54. nasprotnega udeleženca navedel predlagatelj v vlogi z dne 10. 9. 2021 (list. št. 73), v vlogi z dne 5. 1. 2022 (list. št. 101) in v vlogi z dne 3. 2. 2022 (list. št. 103). Ker pa ga je v vlogi z dne 14. 3. 2022 (list. št. 135) nato navedel le kot zastopnika etažnih lastnikov in soglašal, da „ne more“ nastopati kot nasprotni udeleženec, bo tudi v tem pogledu treba s predlagateljem razjasniti, ali je predlog zoper upravnika umaknil ali ne. Če ga je, bo sledil sklep o ustavitvi postopka zoper upravnika,6 v nasprotnem primeru pa bo slednji v postopku sodeloval kot eden od nasprotnih udeležencev. Kot je bilo že pojasnjeno, v tem primeru njegova udeležba ne bo pogojena ne s soglasjem sodišča ne s soglasjem samega nasprotnega udeleženca.

_**Glede navedb o pristranosti sodnice in predloga, da zadevo obravnava drug sodnik**_

18. Nepristranost sodišča je pomembna prvina poštenega sojenja. Pritožbeno sodišče mora zato po uradni dolžnosti paziti, ali je pri izdaji sodbe (oziroma sklepa) sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen (glej 1. do 5. točko 70. člena ZPP) oziroma je bil s sklepom predsednika sodišča izločen (glej 6. točko 70. člena ZPP). V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče izključitvenih razlogov ne ugotavlja, odklonitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP pa s pritožbo, če ni bil pred tem uveljavljen pred sodiščem prve stopnje (v okviru zahteve za izločitev), ni mogoče uveljavljati. Pritožbeno sodišče se zato do okoliščin, ki naj bi kazale na sodničino nepristranost, vsebinsko ne opredeljuje. Pritožnik jih lahko uveljavlja v zahtevi za izločitev.

19. Če sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje, lahko odredi, da se opravi nova obravnava pred drugim senatom (356. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi razlogov, da bi v zadevi odločal drug sodnik, ni našlo. Izločitveni ali odklonitveni razlogi (zaenkrat) niso podani, prav tako pa ni drugih okoliščin, ki bi narekovale tako odločitev.

_**Glede stroškov**_

20. Na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec sam krije svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Take določbe ZNP-1 v delu, ki se nanaša na postopek za ureditev razmerij med solastniki, ne vsebuje. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da Dominvest, d. o. o. stroške, ki so mu nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, nosi sam.

1 Sodišče (z napačnim pravnim poukom) ne more spremeniti kogentnih zakonskih določb. 2 Sodišče prve stopnje je v izrek sklepa zapisalo, da se bo postopek lahko nadaljeval šele, ko bodo navedeni vsi udeleženci. 3 Sodišče prve stopnje je predlagatelja že s sklepom z dne 7. 7. 2021 (list. št. 69) pozvalo, da kot nasprotne udeležence navede vse solastnike. 4 Na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP sme pravdno sodišče, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti, če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo. 5 Gre za relativno trajnost združb, ločenost premoženja, ločenost subjektivitete, možnost identifikacije, urejenost zastopanja, pa tudi naravo spora (glej na primer odločbe II Ips 80/2014, VSL I Cp 2371/2015, VSL I Cp 1449/2017, VSL II Cp 1188/2017, VSL II Cp 2093/2019, VSK Cpg 30/2022 in druge). 6 V kolikor bi sodišče prve stopnje Solastnikom poslovne stavbe B. priznalo lastnost stranke, bo moralo presoditi, ali ima upravnik zakonsko ali pogodbeno pooblastilo za zastopanje etažnih lastnikov, saj ga predlagatelj navaja kot zastopnika.