Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 3930/2009

ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.3930.2009 Civilni oddelek

obseg zapuščine premično premoženje dodatni sklep o dedovanju prekinitev zapuščinskega postopka uveljavljanje pravic v pravdi
Višje sodišče v Ljubljani
6. januar 2010

Povzetek

Sodba se nanaša na pritožbo glede sklepa o dedovanju, kjer je pritožnica trdila, da je zapuščinski postopek končan in da ni mogoče zahtevati dodatnega dedovanja, ker je bilo premoženje že obravnavano. Sodišče je pritrdilo pritožbi in zavrnilo predlog za dodatno dedovanje, saj je bilo ugotovljeno, da je zapuščinski postopek že pravnomočno končan in da ni bilo novih ugotovitev o premoženju, ki bi upravičevale dodatno obravnavo.
  • Zapuščinski postopek in pravnomočnost sklepa o dedovanjuAli je mogoče prekiniti zapuščinski postopek, ki je že končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju?
  • Soglasje med dedičiKaj pomeni soglasje med dediči glede premičnega premoženja in njihovih pravic?
  • Dodatno dedovanjeKdaj je mogoče zahtevati dodatno dedovanje in kakšne so posledice, če se premoženje najde po pravnomočnosti sklepa o dedovanju?
  • Pravna sredstva po pravnomočnosti sklepa o dedovanjuKako lahko dediči uveljavljajo svoje pravice, če pride do nesoglasij po pravnomočnosti sklepa o dedovanju?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zapuščinski postopek je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Zapuščinskega postopka, ki je končan, ni mogoče prekiniti.

Če so se dediči sporazumeli o tem, naj se ne opravi zapuščinska obravnava, ker je v zapuščini samo premično premoženje, to pomeni, da obstaja med njimi soglasje o tem, kdo so dediči, katero premično premoženje sestavlja njegova zapuščina in katere pravice jim gredo kot dedičem. Glede tega premoženja lahko takoj izvršujejo vse pravice, ki jim gredo kot dedičem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog T. P. N. za uvedbo dodatnega dedovanja, zavrne.

Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da prekine zapuščinski postopek po pokojnem B. L., T. P. N. in M. P. pa napotilo na pravdo, da zoper (zapustnikovo vdovo) V. L. K. vložita tožbo na ugotovitev, da sodijo v zapustnikovo premoženje tudi premičnine, ki se pretežno nahajajo v hiši, stoječi na parceli vpisani pri vl. št. 701 k.o. .... Določilo je rok za vložitev tožbe 30 dni, sicer bo postopek nadaljevalo, ne glede na zahtevke glede katerih je T. P. N. in M.P. napotilo na pravdo.

Zoper sklep je zapustnikova vdova vložila pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice za izvedbo dodatnega dedovanja zavrže. Navaja, da je o zadevi že pravnomočno odločeno. Sklep o dedovanju je bil že izdan, zakoniti dedinji po pokojnem sta pritožnica - njegova vdova in zapustnikova sestra L. P., pravna prednica predlagateljice (in M. P.). Dedinji sta sklenili dedni dogovor, po katerem sta si delili zapuščino tako, da sta zapustnikovo nepremičnino, vpisano pri vl. št. ... k.o. ... dedovali vsaka do 1/2, vse ostalo premoženje pa je dedovala pritožnica - zapustnikova vdova. Zapustnikova sestra si vse do svoje smrti 10.11.2003 ni lastila premičnih predmetov, glede katerih sedaj predlagateljica kot njena pravna naslednica zahteva dodatno razdelitev na podlagi 221. člena Zakona o dedovanju - ZD. Predlagateljičini pravni prednici je bil obstoj teh predmetov znan še za življenja njenega brata, pa seveda tudi po njegovi smrti, to je tudi v trenutku, ko je sklepala dedni dogovor, nobenega izmed teh predmetov nikoli ni zahtevala zase. To dokazuje tudi njena oporoka z dne 23.9.2003, v kateri nobenega izmed v predlogu navedenih predmetov ne omenja kot del svoje zapuščine, ki naj bo predmet dedovanja. Dedni dogovor je popolnoma jasen, sklep pa pravnomočen.

Pritožba je utemeljena.

Zapuščinski postopek po pokojnem B. L. je bil končan s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju z dne 1.7.1996. Zapuščinskega postopka, ki ga ni, ni mogoče prekiniti.

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odstavek 291. člena ZD). Predlagateljica v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju sama pove, da se je za premično premoženje, glede katerega zahteva izdajo dodatnega sklepa, ob izdaji sklepa o dedovanju vedelo (zapuščinski postopek se glede premičnin vodi samo na zahtevo prizadetih oseb, če te zahteve ni, se šteje, da med dediči obstaja soglasje o tem, katero premično premoženje sestavlja zapustnikovo zapuščino in katere pravice gredo dedičem in lahko tudi glede tega premoženja takoj izvršujejo vse pravice, ki jim gredo kot dedičem). Ne gre torej za pozneje najdeno premoženje in s tem tudi ne za postopanje po določbi 221. člena ZD. Kolikor je med dedinjama oziroma njunimi pravnimi nasledniki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju prišlo do nesoglasij o tem, katero premično premoženje je bilo predmet dedovanja in katere pravice gredo glede tega premoženja kateri od dedinj, lahko svoje zahtevke uveljavljajo le (še) v pravdnem postopku, v smislu določbe 224. člena ZD.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog T. P. N. (pravne naslednice zapustnikove sestre L. P.) za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, glede na to, da vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med zapuščinskim postopkom ali zaradi postopka (1. odstavek 174. člena ZD). Vložitev predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju pa tudi ni mogoče šteti za očitno nepošteno ravnanje predlagateljice (3. odstavek 174. člena ZD).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia