- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK Sklep CDn 247/2020
ECLI:SI:VSKP:2020:CDN.247.2020 Civilni oddelek
Povzetek
- Deleži v zakupu in idealni deleži - Ali so površinski deleži v zakupu identični idealnim (solastninskim) deležem zakupodajalke?Sodna praksa obravnava vprašanje, ali so površinski deleži v zakupu identični idealnim deležem zakupodajalke, kar je ključno za pravilno zemljiškoknjižno dovolilo.
- Skladnost zemljiškoknjižnega dovolila - Ali je zemljiškoknjižno dovolilo skladno s predlogom za vpis?Sodna praksa se ukvarja s skladnostjo zemljiškoknjižnega dovolila z dne 9. 4. 2012 s predlogom za vpis zakupne pravice.
- Dejanska uporaba nepremičnine - Kako dejanska uporaba dela nepremičnine vpliva na vpis zakupne pravice?Sodna praksa obravnava, ali je treba pri vpisu zakupne pravice upoštevati dejansko uporabo dela nepremičnine.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Deleži v zakupu (kot površinski deleži) niso identični z idealnimi (solastninskimi) deleži zakupodajalke, pri katerih je bil ta vpis predlagan. Zemljiškoknjižno dovolilo ni skladno s podanim predlogom za vpis.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik je s sklepom z dne 17. 12. 2019 dovolil pri določenih nepremičninah vknjižbo zakupne pravice, v preostalem delu (glede 13 nepremičnin) pa tega vpisa ni dovolil. Zoper zavrnili del te odločitve (razen glede parcele št. xy k.o. Š.) je predlagatelj vložil ugovor, ki je bil z izpodbijanim sklepom zemljiškoknjižne sodnice zavrnjen.
2. Zoper to odločitev se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu - notarju. Navaja, da idealni delež dejansko pomeni, da je zakupodajalec dal v zakup določen del nepremičnine, lego in obseg tega dela pa morajo dogovoriti solastniki. V konkretnem primeru je treba gledati "z vidika uporabe dela nepremičnine, saj lahko zakupnik poseje žito na fizičnem delu, na idealnem pa ne". Dejstvo, da se v konkretnih primerih "delež v zakupu ujema z razmerjem med površino v zakupu in katastrsko površino zemljišča, je zgolj naključje in posledica tega, da se v postopku denacionalizacije niso vračale natančno odmerjene parcele, ampak ustrezni deleži na predhodno združeni parceli". Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis dovoli.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zemljiškoknjižnega dovolila z dne 9. 4. 2012, ki je podlaga predmetnemu vpisu, izhaja, da zemljiškoknjižna lastnica in zakupodajalka dovoljuje, da se pri navedenih nepremičninah, pri deležih v zakupu, vknjiži zakupna pravica v korist predlagatelja. Ti deleži v zakupu predstavljajo razmerje med površino, dano v zakup (v m2) in katastrsko površino posamezne nepremičnine (v m2), ne pa idealnega deleža (osnovnega pravnega položaja), pri katerem bi se ta izvedena pravica vknjižila. Ti površinski deleži niso identični z idealnimi (solastninskimi) deleži zakupodajalke, pri katerih je bil ta vpis predlagan. Zemljiškoknjižno dovolilo torej ni skladno s podanim predlogom za vpis. Odločitev sodišča prve stopnje je v izpodbijanem delu pravilna. Pritožbeno naziranje, ki meri na to, da je treba upoštevati dejansko uporabo dela nepremičnine, ni utemeljeno in z njim pritožnik ne more uspeti.
5. Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi).