Jedro

Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrže. II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom delno ustavilo izvršilni postopek zaradi upničinega delnega umika predloga za izvršbo, in sicer za dne 22. 1. 2014 plačani znesek 35.000,00 EUR (I. točka izreka), nadalje je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi (II. točka izreka) ter jo zavezalo k povrnitvi upničinih stroškov izvršilnega postopka v znesku 10,00 EUR, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu ugovoru ugodi ter sklep o izvršbi razveljavi, upnico pa zaveže k povrnitvi stroškov postopka. Po njenem je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, predlog za izvršbo preuranjen, dejanske ugotovitve netočne, razlogi izpodbijanega sklepa pa so si med seboj v nasprotju. Graja zaključke sodišča prve stopnje, da je upnica z notarskim zapisom in sklenjenimi aneksi dokazala, da je terjatev zapadla, ter izkazala obstoj in višino terjatve. Ponovno je izpostavila, da terjatev po notarskem zapisu kreditne pogodbe še ni zapadla, saj je bilo dogovorjeno, da bo reprogram vračila urejen in da bo sklenjen nov aneks h kreditni pogodbi. Sodišču očita, da navedb in dokazov, ki jih je v tej zvezi predlagala, ni upoštevalo, niti se ni do njih opredelilo. Sklicuje se na določbe Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v zvezi s postopkom ugotavljanja zapadlosti terjatve upnice in unovčevanja zavarovanja. Po njenem ta postopek ni bil upoštevan. Izpostavlja, da obvestila o zapadlosti terjatve ni prejela niti od notarja, niti od upnice, zato ta še ni zapadla. Meni, da je glede višine terjatve podala zadostno trditveno podlago, zato je sodišče preuranjeno zavrnilo njen dokazni predlog po njenem zaslišanju in zaslišanju skrbnika kredita.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba zoper I. točko izreka ni dovoljena, zoper II. in III. točko izreka pa ni utemeljena.

Pritožba zoper I. točko izreka

5. V I. točki izreka je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom In 1504/2013 z dne 14. 1. 2014. S tako odločitvijo je v celoti sledilo upničinemu obvestilu z dne 4. 3. 2014, da je dolžnica deloma poravnala svoj dolg ko je dne 22. 1. 2014 plačala 35.000,00 EUR. Izpodbijana prvostopna odločitev temelji na prvem in drugem odstavku 43. člena ZIZ, v skladu s katerima lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, v tem primeru pa sodišče izvršilni postopek za umaknjeni del ustavi. Ker dolžnica glede na citirano pravno podlago ne more vplivati na upničin delni umik izvršilnega predloga in ji je ta dejansko v korist, pritožba zoper I. točko izreka zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ni dovoljena in se zavrže (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. členom istega zakona ter 15. členom ZIZ).

Pritožba zoper II. in III. točko izreka

6. Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje iz iz II. in III. točke izreka sklepa v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Sodišče prve stopnje je o ugovornih navedbah dolžnice odločalo na podlagi 55. člena ZIZ. Pravilno je presojalo, ali je dolžnica izkazala obstoj pravno upoštevnih razlogov, ki so primeroma našteti v citiranem členu. Glede na trditve in ponujeno dokazno gradivo (dolžnica je predlagala zgolj lastno zaslišanje) ter dejstvo, da upnica razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom kreditne pogodbe (izvršilnim naslovom), na katerega je sodišče prve stopnje vezano, je slednje zaključilo, da dolžnica ni izkazala nobenega izmed ugovornih razlogov primeroma naštetih v prvem odstavku 55. člena ZIZ, podani pa tudi niso razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje ter povzema njegove razloge v obrazložitvi izpodbijanega sklepa iz katerih smiselno izhaja, da ugovor dolžnice nima ustrezne trditvene in dokazne podlage glede na 55. člen ZIZ, v posledici česar ga je bilo potrebno na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ kot neutemeljenega zavrniti. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev jasno in prepričljivo obrazložilo, tako da sodišče druge stopnje povzema razloge izpodbijanega sklepa in se sklicuje nanje, samo pa v zvezi s pritožbo, v kateri dolžnica dejansko ponavlja ugovorne navedbe, še dodaja:

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno in pravilno povzelo materialnopravno podlago, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa in v tej smeri napravilo pravilne zaključke, ki jih sodišče druge stopnje v celoti povzema. Tako ni pritrditi (ponovni) pritožbeni navedbi dolžnice, da terjatev še ni zapadla, v posledici česar je izvršilni postopek preuranjen. Pri ugotavljanju zapadlosti terjatve je namreč potrebno izhajati iz notarskega zapisa kreditne pogodbe št. P00222/09 (10. člen) in aneksov št. 2 in 3, iz katerih izhaja, da je terjatev v celoti zapadla na dan 29. 9. 2013, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo (13. 12. 2013). Glede na navedeno dolžnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da terjatev do vložitve predloga za izvršbo še ni zapadla, saj je zapadlost, kot je to pojasnjeno, razvidna že iz vsebine kreditne pogodbe in aneksov, ter da za ugotovitev tega dejstva ni potrebno imeti posebnega notarskega zapisa oziroma predložiti izjave o zapadlosti dolga z dokazom o vročitvi te izjave dolžnici. Tretji odstavek 20.a člena ZIZ, na katerega se v pritožbi sklicuje dolžnica, namreč jasno določa, da se ta določba uporablja le v primeru, če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu. Pri tem gre za neka druga bodoča, negotova dejstva, pod katere se lahko štejejo primeri, ko je zapadlost terjatve odvisna od upnikove odpovedi pogodbe zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti, to je za primere predčasne zapadlosti celotne terjatve zaradi odstopa od pogodbe. Pri kreditu, ki je v celoti zapadel v plačilo (v roku določenem v notarskem zapisu) do dneva vložitve predloga za izvršbo, pa gre za terjatev, ki je odvisna od poteka samega časa (roka), zatorej v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo, kot jo v pritožbi opisuje dolžnica. Tako upnici ni potrebno dokazovati zapadlosti terjatve z dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolga dolžnici. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

10. Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost odločitve v tem delu ne vpliva, saj se je dolžnica z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa strinjala, kar izhaja iz priloge A2, upnica pa je dokazala, da je terjatev, ki izhaja iz notarske listine, kot to pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, zapadla 29. 9. 2013 To namreč izhaja iz same notarske listine (priloge A2 in A4). Zapadlost je tako dokazana z notarskim zapisom. Dolžnica se v tej zvezi v pritožbi sklicuje na točko petič Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, kjer pa je dejansko povzeta določba 20.a člena ZIZ, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa.

11. V izpodbijanem sklepu ni pomanjkljivosti, zaradi katerih se ta ne bi mogel preizkusiti, saj vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi pa so jasni in si med seboj niso v nasprotju, zato pritožba neutemeljeno zatrjuje obstoj bistvenih kršitev postopka iz 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pri tem je opozoriti, da dolžnica v pritožbi niti ne konkretizira, kateri razlogi izpodbijanega sklepa so si med seboj v nasprotju.

12. Iz pritožbenih navedb smiselno izhaja, da dolžnica uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo z njene strani predlaganih dokazov. Kršitev načela kontradiktornosti je podana v primeru, če sodišče brez utemeljenega razloga zavrne dokazne predloge, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 11 obrazložitve, zavrnilo dokaz z zaslišanjem dolžnice, ker z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Takšnemu stališču sodišče druge stopnje pritrjuje, ob tem pa dodaja, da je glede na listine v spisu sicer verjeti dolžnici, da so potekali pogovori o podaljšanju roka za vrnitev kredita, vendar ker dolžnica ni natančno navedla, kaj je bilo dogovorjeno (še posebej, do kdaj je bil podaljšan rok za vrnitev kredita), kdaj, kdo je bil ob tem prisoten... zapadlosti terjatve, ki jo upnica dokazuje s priloženimi listinami, tudi po oceni sodišča druge stopnje ni konkretizirano nasprotovala (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da so ugovorne navedbe dolžnice neobrazložene, ker pomanjkanja substancirane trditvene podlage ni mogoče nadomestiti s predlaganimi dokazi, to je zaslišanjem strank, saj ni mogoče izvajati dokazov, na podlagi katerih naj bi se šele ugotavljala dejstva, ki jih dolžnica v ugovoru ni konkretizirala. Pritožbena izvajanja, da je bila zavrnitev dokaznega predloga preuranjena, so glede na navedeno, neutemeljena. Zgolj s pavšalnimi ugovornimi in pritožbenimi navedbami pa dolžnica tudi ne more vplivati na višino terjatve, ki jo upnica izterjuje, saj je le to upnica, tudi po oceni sodišča druge stopnje, izkazala s priloženimi listinami.

13. Dejstva, ki jih v zvezi z že sklenjenimi aneksi h kreditni pogodbi navaja dolžnica v pritožbi (v zadnjem odstavku na 2. strani pritožbe) za postopek niso relevantna, zato se sodišče druge stopnje do njih ni posebej opredelilo.

14. Upoštevajoč pavšalno pritožbeno grajo stroškov izvršilnega postopka, je sodišče druge stopnje opravilo uradni preizkus stroškovne odločitve, ki pa ni pokazal nepravilnosti. Priznani stroški upnice so ob upoštevanju potrebnosti teh stroškov za konkretni izvršilni postopek skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ utemeljeno naloženi v plačilo dolžnici.

15. Glede na vse zgoraj navedeno pritožba dolžnice zoper II. in III. točko izreka ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in II. in III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. O stroških pritožbe ni bilo odločeno, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).