Jedro

Okoliščina, da je višja sodnica kot poročevalka v isti zadevi v prejšnjem odločanju zavzela pravno stališče, ki je bilo po presoji Vrhovnega sodišča napačno, ni taka okoliščina, saj ne kaže na njeno subjektivno ali objektivno pristranskost.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Višje sodišče v Kopru vložil predlog za izločitev višje sodnice Špele Prodan za odločanje v pritožbeni zadevi Višjega sodišča v Kopru I Cp 292/2023. Navajal je, da obstajajo posebne okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom v sodnikovo nepristranskost. Sodnica naj bi kot sodnica poročevalka odločala že trikrat, vedno v škodo tožnika. Tožnik navaja, da je najbolj zaskrbljujoče, da sodnica ne upošteva odločb Vrhovnega sodišča RS in v svojem sklepu potvarja navedbe. Takšno sojenje je nedopustno, zaradi česar sodnica pri novem sojenju ne more več sodelovati.

2. Podpredsednica Višjega sodišča v Kopru je z izpodbijanim sklepom zahtevo tožnika zavrnila.1 Pojasnila je, da nestrinjanje s predhodnimi odločitvami sodišča, ki jih je kot poročevalka zapisala in obrazložila sodnica, ne morejo predstavljati odklonitvenega razloga po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Tožnik zoper sklep vlaga pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da izloči višjo sodnico.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Za izločitev sodnika na podlagi 6. točke 70. člena ZPP morajo biti zatrjevane in izkazane konkretne okoliščine, ki vzbujajo dvom, da bo sodnik v obravnavani zadevi sodil nepristransko. Okoliščina, da je višja sodnica kot poročevalka v isti zadevi v prejšnjem odločanju zavzela pravno stališče, ki je bilo po presoji Vrhovnega sodišča napačno, ni taka okoliščina, saj ne kaže na njeno subjektivno ali objektivno pristranskost. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da nestrinjanje s pravním stališčem sodnika v odločbi, ki je bila kasneje razveljavljena, ni odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP. Za odpravo morebitnih napak (procesnih ali materialnopravnih) ali nezakonitosti v postopku ima stranka namreč na voljo druga (redna in izredna) pravna sredstva.

6. Višja sodnica ni odločila v nasprotju z navodili Vrhovnega sodišča oziroma ni, kot navaja tožnik, potvarjala navedb. Vrhovno sodišče je odločilo, da je treba tožnika šteti za dobrovernega lastniškega posestnika, ki ni bil dolžan preverjati stanja v zemljiški knjigi. Odločitev višje sodnice ni v nasprotju s tem navodilom, saj se odločitev v razveljavitvenem sklepu ne nanaša na samo seštevanje priposestvovalne dobe tožnika in njegovega deda, ampak na začetek teka priposestvovalne dobe. Taka odločitev pa ni v nasprotju z razlogi, ki jih je zavzelo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 86/2020 z dne 18. 12. 2020. Tako je trditev tožnika, da sodnica odloča v nasprotju z navodili Vrhovnega sodišča, neutemeljena, posledično pa tudi zahteva za izločitev.

7. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog za izločitev, ki ga je vložil tožnik, zavrnilo.

1 Sklep VSK Su 160/2023 z dne 9. 6. 2023.