Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje predlagala prenos pristojnosti s krajevno pristojnega Višjega sodišča v Mariboru. Navaja, da naj bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje nepravilno zavržen kot prepozen. Pojasnjuje, da naj bi konkretni višji sodnik njeno pritožbo zoper sodbo zavrgel iz razloga, ker naj njen pooblaščenec ne bi izpolnjeval procesnih pogojev za zastopanje pred sodiščem. Pravilno pa naj bi ji moral določiti rok, v katerem bi procesno dejanje lahko opravila sama (kot je to storil v drugi pravdni zadevi), ali pa šteti, da je pritožbo vložila sama. Nepravilno naj bi sodišče sklep o zavrženju pritožbe vročalo le njej, ne pa njenemu pooblaščencu. Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje bi zato moral začeti teči šele po tem, ko ji je bila nastala situacija obrazložena. Sodišče prve stopnje naj bi sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje izdalo v znak solidarnosti do svojega kolega višjega sodnika. Kršene naj bi ji bile človekove pravice in svoboščine, zlasti 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kodeks sodniške etike naj bi terjal sodnikovo nepristranskost. Po judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice naj bi v sodnih postopkih vsak sodnik ohranjal nepristranski videz z zadržanostjo, strpnostjo in neopredeljenostjo do sprejema odločitve ter z vzdrževanjem enakosti orožij med strankami. Nepristranskost sodnikov naj bi bilo treba razumeti tudi po tem, kako lahko nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Prav nezakonito ravnanje konkretnega višjega sodnika naj ne bi bila nobena garancija za to, da njegovemu ravnanju pri odločitvi ne bi zaščitniško in kolegialno sledili tudi njegovi kolegi na Višjem sodišču v Mariboru, ki bi jim bila zadeva dodeljena v obravnavo.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Ta t. i. videz nepristranskosti bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli prosto odločati po svoje vesti.

4. Okoliščin, ki jih navaja predlagateljica, ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" v smislu 67. člena ZPP. Trditve, ki se nanašajo na konkretnega višjega sodnika, bo za to pristojen organ višjega sodišča presojal v okviru odločanja o predlogu za njegovo izločitev.1 Z navedbo, da bodo zatrjevanemu nezakonitemu ravnanju konkretnega višjega sodnika zaščitniško in kolegialno sledili tudi njegovi kolegi na pristojnem višjem sodišču, ki temelji zgolj na predlagateljičini subjektivni percepciji, pa ta ne uspe izkazati objektivnega dvoma v nepristranskost celotnega sodišča. Pogoji za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 torej niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

5. Senat v sestavi, navedeni v uvodu tega sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) .

1 Primerjaj npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 44/2021 z dne 21. 4. 2021.