19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. Ž., ki ju zastopata C. C. in Č. Č., odvetnika v Kranju, na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2590/2004 z dne 5. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 5/95 z dne 22. 11. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 5/95 z dne 20. 11. 2000 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnici sta v izvršilnem postopku zoper dolžnico uveljavljali terjatvi iz naslova zakonite preživnine. V tem postopku, v katerem so sodelovali še drugi upniki, je sodišče prve stopnje na dražbi prodalo dolžničino nepremičnino enemu izmed upnikov ter ga oprostilo plačila kupnine. S sklepom št. I 5/95 z dne 20. 11. 2000 je nepremičnino izročilo temu upniku. Pritožnica A. A. je sodišču predlagala razveljavitev javne dražbe, to pa je s sklepom št. I 5/95 z dne 22. 11. 2004 njen predlog zavrglo. Zoper ta sklep se je pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postal pravnomočen dne 8. 12. 2000, zato razveljavitev dražbe ni več mogoča.

2.Pritožnici z ustavno pritožbo izpodbijata sklep Okrajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu ter sklepa Okrajnega in Višjega sodišča, s katerima je bilo odločeno o predlogu ene izmed pritožnic za razveljavitev javne dražbe. Uveljavljata kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave ter 15. člena Ustave. Zatrjujeta, da v izvršilnem postopku nista bili v enakopravnem položaju s kupcem nepremičnine, ki naj bi ga sodišče obravnavalo privilegirano. Navajata, da je bila dražba neuspešna, saj nihče od ponudnikov ni plačal kupnine, zato je po njunem mnenju izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnine nezakonit.

B.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Pritožnici vlagata ustavno pritožbo tudi zoper sklep Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 5/95 z dne 20. 11. 2000. Zoper ta sklep je v skladu s prvim odstavkom 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) dovoljena pritožba. Pritožnici nista izkazali, da sta to pravno sredstvo vložili. Ker v obravnavani zadevi niso izčrpana niti redna pravna sredstva, za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

4.Ustavna pritožba je dovoljena le zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 2590/2004 z dne 5. 1. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. I 5/95 z dne 22. 11. 2004, s katerima je bilo odločeno o predlogu za razveljavitev dražbe. Pritožnici sicer zatrjujeta kršitev 14. in 15. člena Ustave, vendar ustavna pritožba ne vsebuje konkretnih očitkov, ki bi se nanašali na ta dva izpodbijana sklepa. Iz navedb v ustavni pritožbi zlasti izhaja nestrinjanje s sklepom o izročitvi nepremičnine in z dejstvom, da kupec nepremičnine ni plačal kupnine, ter s potekom javne dražbe. Nič od navedenega pa ni vsebina izpodbijanih sklepov, zoper katera je ustavna pritožba dovoljena. S tema sklepoma sta sodišči odločili le o predlogu za razveljavitev javne dražbe. Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave (ki se v postopkih pred sodišči odraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave) izpodbijana sklepa nista sporna. Iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ne izhaja, da bi bili stranki neenakopravno obravnavani. Sodišči sta tudi ustrezno in razumno obrazložili, da razveljavitev prodaje po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni več mogoča.

5.S čim naj bi bil v izpodbijanih sklepih kršen 15. člen Ustave, ki v četrtem odstavku zagotavlja sodno varstvo človekovih pravic in temeljih svoboščin ter pravico do odprave njihove kršitve, pritožnici nista pojasnili. Zgolj izražanje nestrinjanja z odločitvijo sodišč pa očitka o kršitvi človekovih pravic ne utemeljuje. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnici, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić