Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega - ekonomskega in organizacijskega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu konstruktor III, na katerem je bil zaposlen.

Ker je tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 2. 2024, ki mu jo je toženka odpovedala z izpodbijano odpovedjo, že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 in ker pri sklenitvi te pogodbe o zaposlitvi ni šlo za odpoved pogodbe s ponudbo nove po prvem odstavku 91. člena ali po 92. členu ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšno varstvo ob podaji izpodbijane odpovedi za tožnika ni več veljalo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da delovno razmerje med strankama ni prenehalo 11. 9. 2025, temveč je trajalo do sodne razveze, in da je toženka dolžna tožniku plačati za čas od 11. 9. 2025 do sodne razveze 2.264,88 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter še 81.535,68 EUR. Odločilo je še, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je nekritično sledilo navedbam toženke glede razlogov za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi. Razen sklicevanja na poslovanje, iz katerega ni mogoče ugotoviti, da naj bi prenehala potreba po delu tožnika na njegovem delovnem mestu, toženka v spis ni vložila nobenih analiz poslovanja, zlasti ne v delu, ki bi izkazoval zmanjšanje potrebe po delu na tožnikovem delovnem mestu. Tega ni pojasnil niti zaslišani A.A. Zato meni, da poslovni razlog ni dokazan. Nadalje meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 114. člen ZDR-1. Tretja alineja drugega odstavka tega člena je namenjena za primere novih zaposlitev starejših delavcev in je ni mogoče razlagati tako, da delavec potem, ko že izpolnjuje pogoje starejšega delavca in podpiše drugo pogodbo o zaposlitvi, izgubi varstvo pred odpovedjo. Protispisno je navajanje sodišča, da naj bi si tožnik dne 27. 2. 2024, ko je s toženko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, izboljšal svoj delovnopravni položaj. Spremenil se je namreč le naziv njegovega delovnega mesta. Meni, da se določba tretje alineje drugega odstavka 114. člena ZDR-1 nanaša le na primer, ko se delavec ob izpolnjevanju pogojev po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 kot brezposelna oseba zaposli pri novem delodajalcu.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijana sodba nima nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Ima razumljiv izrek, razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj skladni ter skladni z izrekom sodbe. V pritožbi tudi sicer nekonkretizirano očitana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tako ni podana.

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je protispisna navedba sodišča prve stopnje, da naj bi tožnik 27. 2. 2024 s toženko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, ker naj bi si s tem izboljšal svoj delovnopravni položaj. Tega namreč sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe sploh ni navedlo. Kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, pa slednje (izboljšanje položaja z novo pogodbo) niti ni odločilno dejstvo v tem sporu. Sicer pa je pritožbeni očitek kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), nekonkretiziran, saj pritožba ne navede, kateri del katere listine, zapisnika o izvedbi dokazov ali prepisa zvočnih posnetkov naj bi bil nepravilno prenesen v sodbo, zato tega pritožbenega očitka niti ni mogoče preizkusiti.

7.Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožniku dne 10. 3. 2025. Po prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podan, če pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

8.Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega - ekonomskega in organizacijskega razloga, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu konstruktor III, na katerem je bil zaposlen. Ta zaključek sodišča prve stopnje temelji na izvedenih dokazih, in sicer jasni in konkretni izpovedi toženkinega zakonitega zastopnika ter listinah v spisu, predvsem finančnih izkazih toženke iz sistema Ajpes za leto 2024, ki dokazujejo toženkino slabo poslovno - finančno stanje (izgubo), in sklepu toženke o (posledični) reorganizaciji poslovanja z dne 6. 3. 2025, s katerim je bilo (med drugim) ukinjeno (tudi) delovno mesto konstruktor III, ki ga je zasedal tožnik. Zaradi ukinitve tožnikovega delovnega mesta pa je bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

9.Upoštevaje navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo navedbam toženke glede razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in da toženka ni predložila nobenih analiz poslovanja, saj je toženka odpovedni (poslovni) razlog dokazala z že navedenimi dokazi, pri čemer ZPP ne določa formalnih dokaznih pravil za dokazovanje določenih dejstev. Toženkin zakoniti zastopnik pa je tudi pojasnil, zakaj so se odločili za ukinitev (tudi) delovnega mesta, ki ga je zasedal tožnik, in sicer, ker so naročila najbolj padla na področju, za katerega je bil zadolžen tožnik. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o dokazanosti poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.

10.Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi zmotno uporabo določil 114. člena ZDR-1, ki urejajo varstvo pred odpovedjo delavcem pred upokojitvijo. Prvi odstavek 114. člena ZDR-1 tako določa, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Vendar pa skladno s tretjo alinejo drugega odstavka tega člena takšno varstvo ne velja, če delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo - drugo alinejo, to je po prvem odstavku 91. člena ali po 92. členu ZDR-1.

11.Ker je tožnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 2. 2024, ki mu jo je toženka odpovedala z izpodbijano odpovedjo, že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 in ker pri sklenitvi te pogodbe o zaposlitvi ni šlo za odpoved pogodbe s ponudbo nove po prvem odstavku 91. člena ali po 92. členu ZDR-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšno varstvo ob podaji izpodbijane odpovedi za tožnika ni več veljalo.

12.Neutemeljeno je tožnikovo pritožbeno vztrajanje, da se tretja alineja drugega odstavka 114. člena ZDR-1 nanaša le na primer, ko se delavec ob izpolnjevanju pogojev po prvem odstavku tega člena kot brezposelna oseba zaposli pri novem delodajalcu. To iz navedenega določila nikakor ne izhaja. Citirano določilo govori (le) o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (in ne o zaposlitvi ali o prvi sklenitvi pogodbe o zaposlitvi) ter kot edino izjemo določa odpoved pogodbe s ponudbo nove po prvem odstavku 91. člena ali po 92. členu ZDR-1. Čeprav je bil tožnik s toženko v delovnem razmerju neprekinjeno že od leta 2011 dalje, je bistveno, da je dne 27. 2. 2024 z njo sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto konstruktor III, ki mu je bila kasneje odpovedana.

13.Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, ni bistveno, da naj bi se z novo pogodbo o zaposlitvi spremenil le naziv delovnega mesta1 in da naj bi takrat vsi zaposleni (zaradi takratne reorganizacije) prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, kar poudarja tožnik v pritožbi. Bistveno je, da je tožnik s podpisom te (nove) pogodbe o zaposlitvi soglašal. Kot je izpovedal toženkin zakoniti zastopnik, pa jih nekateri zaposleni niso podpisali in so še vedno njeni zaposleni.

14.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka pa krije sama svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določila petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), skladno s katerim v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.

-------------------------------

1Drugi odstavek 49. člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 31. člena ZDR-1.