Jedro

Po veljavnih predpisih (ko ne gre za primere oprostitev na podlagi samega zakona) je o oprostitvi plačila nadomestila mogoče odločiti le z upravno odločbo, izdano s strani pristojnega občinskega upravnega organa v upravnem postopku, ki se uvede na zahtevo zavezanca. Zato se tožnik v postopku odmere nadomestila ne more uspešno sklicevati na pogodbeno zavezo občine, s katero se je župan v imenu občine zavezal, da občina od tožnika, dokler bo ta lastnik zemljišč, ki so bile predmet menjave, ne bo zahtevala nadomestila.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z odločbo št. DT 4224-7684/2021-000036-09-130-13 z dne 30. 8. 2021 je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) tožniku za leto 2021 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer za stavbo ... na naslovu X. ... v višini 2.024,32 EUR, za stavbo ... na naslovu Y. pa v višini 31,42 EUR. Tožniku je naložila, da mora odmerjeni znesek nadomestila v skupni višini 2.055,74 EUR plačati na PDP - proračun Občine Pesnica v štirih obrokih, ki zapadejo v plačilo v rokih, določenih v izreku odločbe, sicer bodo zaračunane zamudne obresti.

2.V obrazložitvi odločbe FURS citira določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ/84) ter Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/19, 70/2020; v nadaljevanju: Odlok), ki predstavljajo pravno podlago za odmero nadomestila. Kot navaja, je bilo nadomestilo odmerjeno na podlagi podatkov, ki jih je davčnemu organu posredovala Občina Pesnica iz evidence, ki jo vodi za namen odmere nadomestila.

3.Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. DT-499-13-963/2021-2 z dne 26. 7. 2022 kot neutemeljeno zavrnilo. Po ugotovitvi ministrstva je bilo z izpodbijano odločbo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 odmerjeno pravilno, pritožbene navedbe pa so po njegovem mnenju neutemeljene. Občina je namreč pri odmeri nadomestila zavezana k uporabi materialnih predpisov (določb 20., 21. in 22. člena Odloka), ki za objekt z oznako ... na zemljišču s parc. št. 537/44, k. o. ... oprostitve plačila nadomestila ne dopuščajo. Glede pogodbenega določila v sklenjenih menjalnih pogodbah iz leta 2010, ki omogoča neplačilo nadomestila "dokler bodo te nepremičnine v lasti družbe A., d.d.", pa ministrstvo ugotavlja, da v Odloku in v VI. poglavju ZSZ/84 takšno določilo nima pravne podlage. Iz obeh notarskih zapisov namreč izhaja, da so vrednosti nepremičnin, ki so bile predmet menjave, enake in da med strankama pogodbe ni denarnih obveznosti, kar pomeni, da nobena stranka iz naslove menjave drugi stranki ni dolžna plačati nadomestila.

4.Glede razloga za oprostitev plačila nadomestila iz četrtega odstavka 59. člena ZSZ/84, na katerega se sklicuje tožnik, pa ministrstvo pojasnjuje, da velja ta razlog le za občane, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, ne pa tudi za pravne osebe. Ker gre v obravnavanem primeru za odločanje o davčnopravnem razmerju, ugotavljanje (ne)izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ni v pristojnosti davčnega organa, ki je v skladu z načelom zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) dolžan odločati po zakonu, podzakonskih predpisih in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

5.V tožbi tožnik nasprotuje odmeri nadomestila za stavbo ..., ki leži na zemljišču s parc. št. 537/44, k. o. ... Kot navaja, je nekdanja lastnica navedenih nepremičnin Občina Pesnica, ki je nepremičnine na podlagi dveh menjalnih pogodb opr. št. SV 553/2010 ter opr. št. SV 554/2010 z dne 26. 5. 2010 prenesla na tožnika. V pogodbah, sklenjenih v obliki notarskega zapisa (str. 9 notarskega zapisa opr. št. 553/2010 ter str. 12 notarskega zapisa opr. št. 554/2010), se je Občina Pesnica zavezala, "da za nepremičnine, ki so predmet te menjalne pogodbe, ne bo obračunala in zahtevala plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, dokler bodo te nepremičnine v lasti družbe A., d. d.". Ker je tožnik vse od sklenitve navedenih pogodb dalje zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, ki so bile predmet menjave, meni, da mu davčni organ nadomestila za stavbo ... ne bi smel odmeriti. Pogodbeno določilo o oprostitvi plačila nadomestila ima po njegovem mnenju podlago v četrtem odstavku 59. člena ZSZ/84, saj je bila oprostitev v pogodbi dogovorjena zaradi njegovih vlaganj v izgradnjo komunalnih objektov in naprav, na katere so priključeni objekti, ki so predmet menjalnih pogodb. Vrednost vlaganj tožnika se je odrazila v oprostitvi plačila nadomestila kot dela pogodbene vrednosti nepremičnin. Ker je odločanje o oprostitvi plačila nadomestila v pristojnosti občine, bi moral davčni organ upoštevati v pogodbi dogovorjeno individualno oprostitev, ki pomeni dokončno rešeno predhodno vprašanje, na katerega je organ pri odločanju vezan. Določilo v menjalnih pogodbah predstavlja po mnenju tožnika odločbo o oprostitvi plačila nadomestila v smislu tretjega odstavka 22. člena Odloka, ki jo je kot predstojnik občinske uprave podpisal župan občine, ki je pristojen odločati o oprostitvah plačila nadomestila.

6.Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi v delu, v katerem je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmerjeno za stavbo ... na naslovu X. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.Za odločitev v obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je davčni organ ravnal pravilno, ko je tožniku z izpodbijano odločbo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 odmeril tudi za stavbo ..., ki se nahaja na naslovu X. Tožnik namreč meni, da mu nadomestilo za navedeno stavbo ne bi smelo biti odmerjeno glede na sprejeto zavezo Občine Pesnica v menjalnih pogodbah opr. št. opr. št. SV 553/2020 in opr. št. 554/2010 z dne 26. 5. 2010, v katerih se je občina zavezala, da za nepremičnine, ki so predmet pogodbe, od tožnika, dokler bo ta njihov lastnik, nadomestila ne bo zahtevala. Med strankama ni spora o tem, da je predmet menjalnih pogodb tudi zemljišče s parc. št. 537/44, k. o. ..., na katerem se nahaja stavba ...

10.Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je določena v VI. poglavju ZSZ/84

ki v 58. členu določa, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem (prvi odstavek). Območje, na katerem se plačuje nadomestilo, določi občinska skupščina (drugi odstavek).

11.V primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, pa je mogoča tudi oprostitev plačila nadomestila. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se tako že na podlagi samega zakona pod določenimi pogoji ne plačuje za zemljišča in objekte, ki služijo obrambi, za objekte tujih držav in mednarodnih in meddržavnih organizacij ter za objekte verskih skupnosti, ki jih te uporabljajo za opravljanje verske dejavnosti (prvi odstavek 59. člena ZSZ/84). Prav tako se nadomestilo ne plača v primeru oprostitve na podlagi vložene zahteve občana, ki kupi ali zgradi novo nepremičnino ali njen del (drugi odstavek 59. člena ZSZ/84). Oprostitev plačila nadomestila pa

lahko

predpiše tudi občinski svet, kadar gre za zemljišča in objekte občanov z nižjimi dohodki in občanov, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav (četrti odstavek 59. člena ZSZ/84). S tem je zakonodajalec občinam zagotovil

možnost

, da tudi same (poleg v zakonu določenih oprostitev) v svojih predpisih določijo primere, ko se nadomestilo zaradi socialnih razlogov na strani zavezanca ali zaradi njegovih vlaganj v komunalno infrastrukturo ne plača.

12.Na podlagi zakonskega pooblastila iz četrtega odstavka 59. člena ZSZ/84 je Občinski svet Občine Pesnica v letu 2020 sprejel Odlok, v katerem je poleg primerov oprostitev, določenih že v ZSZ/84 (v prvem in drugem odstavku 59. člena), določil možnost oprostitve plačila nadomestila tudi za prejemnike denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka (drugi odstavek 20. člena) ter za upravičence do plačila storitev institucionalnega varstva ter za tiste zavezance, ki bi lahko bili zaradi plačila nadomestila ogroženi v svoji socialni varnosti (21. člen).

13.Možnosti oprostitve plačila nadomestila za občane, ki so organizirano vlagali sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in naprav v smislu četrtega odstavka 59. člena ZSZ/84, pa Občinski svet Občine Pesnica v Odloku ni predvidel. Navedeno pomeni, da občani Občine Pesnica, ki so že po samem zakonu lahko le fizične osebe

kljub morebitnim prispevkom za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, plačila nadomestila ne morejo biti oproščeni. Zatrjevanje tožnika kot gospodarske družbe in s tem pravne osebe, da zaradi vlaganj v komunalno infrastrukturo izpolnjuje pogoje za oprostitev nadomestila, zato v pravnih predpisih nima podlage.

14.V Odloku je predpisan tudi postopek odločanja o oprostitvi plačila nadomestila in organi, ki so pristojni sprejeti odločitev o zahtevani oprostitvi. V 22. členu Odloka je tako določeno, da se oprostitev plačila nadomestila uvede na zahtevo občana (prvi odstavek), ki ji morajo biti priložena ustrezna dokazila (drugi odstavek). O oprostitvi plačila odloči občinska uprava z odločbo (tretji odstavek), zoper katero je po zakonu dopustna pritožba, o kateri odloča župan občine

15.Odločba, s katero se zahteva za oprostitev zavrne, je lahko tudi predmet samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.

15.Odločitev o zahtevani oprostitvi nadomestila je torej lahko sprejeta le v obliki upravne odločbe, s katero občinska uprava, upoštevaje tudi javni interes, na podlagi veljavnih predpisov, ki določajo primere in pogoje, ko je oprostitev mogoča, v okviru predpisanega upravnega postopka (59. člena ZSZ/84 ter občinskih odlokov) na zahtevo prosilca enostransko in v oblastni vlogi odloči o pravici zavezanca do oprostitve plačila nadomestila. Zaradi varstva javnega interesa (potrebe po financiranju občin

5

) je torej za odločanje o oprostitvah nadomestila predviden posebej strukturiran in v zakonu urejen upravni postopek, ločen od postopka odločanja o odmeri nadomestila.

16.Ker je torej po veljavnih predpisih (ko ne gre za primere oprostitev na podlagi samega zakona) o oprostitvi plačila nadomestila mogoče odločiti le z upravno odločbo, izdano s strani pristojnega občinskega upravnega organa v upravnem postopku, ki se uvede na zahtevo zavezanca, se tožnik v postopku odmere nadomestila ne more uspešno sklicevati na pogodbeno zavezo občine, s katero se je župan v imenu Občine Pesnica zavezal, da občina od tožnika, dokler bo ta lastnik zemljišč, ki so bile predmet menjave, ne bo zahtevala nadomestila. Takšna zaveza, vsebovana v obligacijsko pravni pogodbi, je namreč izključno civilnopravne narave, izdana izven predpisanega upravnega postopka in primerov oprostitev, ki jih določajo predpisi s področja javnega prava, na katere je pri odločanju o oprostitvi vezana občinska uprava, ki je v postopku na prvi stopnji edina pristojna sprejeti odločitev o zahtevani oprostitvi.

17.Davčni organ, ki je po prvem odstavku 6. člena ZUP zaradi varstva javnega interesa pri odločanju strogo vezan na zakone, podzakonske predpise in predpise lokalnih skupnosti ter splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil (načelo zakonitosti), je v okviru svojih pristojnosti pri odmeri nadomestila po uradni dolžnosti dolžan upoštevati le oprostitev, ki jo je v okviru predpisanega postopka v obliki upravne odločbe sprejel pristojen občinski organ (to je občinska uprava). Zavez javnih subjektov, vsebovanih v pogodbah civilnega prava, mimo prisilnih predpisov javnega prava, davčni organ že po samem zakonu pri odmeri nadomestila ne more upoštevati.

18.Ker tožnik v letu 2021 plačila nadomestila ni bil oproščen z odločbo občinske uprave, ki bi bila izdana v predpisanem upravnem postopku, zaveza občine v menjalnih pogodbah pa, kot je bilo obrazloženo, v postopku odločanja o odmeri nadomestila, ni relevantna, davčni organ v veljavnih predpisih ni imel podlage, da tožniku za stavbo ... nadomestila ne bi odmeril. Ker je odločba v izpodbijanem delu pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

19.Sodišče je v zadevi na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, pomembno za odločitev (da je tožnik lastnik stavbe ... na naslovu X., ki se nahaja na zemljišču s parc. št. 537/44, k. o. ..., za katero se je občina pogodbeno zavezala, da nadomestila ne bo terjala), med strankama ni bilo sporno. Ključno je bilo le vprašanje materialnega prava, to je vprašanje, ali je bil tožnik v letu 2021 po veljavnih predpisih glede na pogodbeno zavezo občine za navedeno stavbo oproščen plačila nadomestila.

K točki II izreka:

20.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

Glej npr. sodbe UPRS I U 830/2014 z dne 27. 11. 2014, I U 1324/2016-7 z dne 10. 5. 2017 in II U 184/2019-20 z dne 9. 6. 2020.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je prihodek občin in se uporablja za urejanje stavbnih zemljišč ter za druge namene občin (41. člen ZSZ/84 v povezavi z 2. alinejo 22. člena Zakona o financiranju občin).

Vprašanje, ali je zavezanec oproščen plačila nadomestila, po stališču Upravnega sodišča RS v sodbi opr. št. III U 82/2015 z dne 23. 10. 2015 (7. točka obrazložitve) ni predhodno vprašanje, saj gre v postopku odločanja o oprostitvi plačila nadomestila za postopek, ki se začne le na zahtevo stranke in ne po uradni dolžnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o stavbnih zemljiščih (1984) - ZSZ - člen 59

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.