Jedro

Neutemeljen je osrednji pritožbeni očitek, da je sodni izvedenec tožnika napačno obravnaval kot samozaposleno osebo, ker je tožnik ustanovitelj in lastnik kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri je zaposlen. Pravilno je sicer razlogovanje toženca, da so razmerja v kapitalski družbi in v primeru samozaposlenih oseb drugačna. Vendar je v tem sporu ključno, da tožnik kot ustanovitelj in lastnik kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri je tudi zaposlen, opravlja svojo dejavnost sam. Tožnik nima zaposlenega nobenega drugega delavca.

Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti se ocenjuje zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec v spornem obdobju opravlja. Niti ZZVZZ niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo zavarovancem nalagal konkretne omejitve na delu.

Tožnik je direktor in hkrati zaposlena oseba kot monter. Pa vendar ne moremo pritrditi zaključku toženca, da bi lahko tožnik v spornem obdobju opravljal kot direktor pisarniška, administrativna dela, ker v 30 % oziroma polovico delovnega časa opravlja dela direktorja, oziroma dela, ki niso vezana na lestvi. Pritožbeni očitek v tej smeri bi bil lahko uspešen, če bi imel tožnik zaposlenega delavca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 25. 1. 2021 v zvezi z odločbo št. ... z dne 5. 1. 2022 v delu, da je začasna nezmožnost tožnika za delo zaključena s 14. 1. 2022. Ugotovilo je, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 15. 1. 2022 do 22. 6. 2022 zaradi bolezni.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma po presoji samo odloči o zadevi. V izpodbijani sodbi sta dva sodna izvedenca podala mnenje, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati svojega dela, ker so pri njemu bile zaradi dela na lestvi potrebne obremenitve, ki jih tožnik ni zmogel. Izvedenec je tožnika obravnaval kot samozaposleno osebo, ker je edini zaposlen v svoji družbi. Tožnik je ustanovitelj in lastnik kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri je zaposlen. Razmerja v kapitalskih družbah in v primeru samozaposlenih oseb so drugačna, zato v tem primeru ne gre za samozaposleno osebo. Tožnik je delavec v delovnem razmerju v družbi. Kakšna so notranja razmerja v družbi, ne sme biti predmet tega postopka. Družba lahko nemoteno posluje tudi s pogodbenimi izvajalci. Govorimo lahko le o zaposleni osebi, ki poleg direktorovanja, za kar je tožnik zavarovan, opravlja tudi dela monterja v skladu z sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tožnik je pri prvem izvedencu navajal, da je pisarniškega dela 30 %, pri drugem pa že samo 10 %. Tretji sodni izvedenec ni bil imenovan. To potrjuje, da si tožnik sam odreja delo, ker pa je kot ustanovitelj družbe odgovoren za njeno poslovanje, bi moral vsaj polovico delovnega časa opravljati direktorska dela oziroma dela, ki niso vezana na stanje na lestvi. Toženec je še vedno mnenja, da je tožnik v celoti delazmožen. Nenazadnje bi sprejeto stališče enačenja samozaposlene osebe in enoosebne družbe vplivalo na neuspešno uveljavljanje odgovornosti iz naslova zagotavljanja varstva pri delu pri regresnih zahtevkih. Toženec je v vlogah opozarjal na izjavo tožnika, zapisano v poročilu A. 6. 7. 2022, da manj igra squash, do česar se izvedenca nista opredelila, sodišče pa je svojo vero v celoti poklonilo njunemu mnenju. Upoštevajoč, da sta izvedenca pregledala tožnikov zdravstveni karton, sta morala vsaj opaziti zapise o športu in poškodbi Ahilove tetive. Do zadebelite Ahilove tetive pride največkrat zaradi nepravilno zdravljenih starih poškodb, poškodbo pa povzročajo športi, ki zahtevajo nenadne ekscentrične raztege pri squashu, tenisu in igranju rokometa. S prekomernimi obremenitvami bolečina v Ahilovi tetivi in mečni mišici lahko posledično vodi do rupture. Iz izvida B., d. o. o. z 28. 8. 2019 je razbrati, da se tožnik sicer ukvarja s squashem. V sporu V Ps 1254/2019, v katerem je toženec tožbeni zahtevek pripoznal, je šlo za pretrganje mišice soleusa na L goleni in zadebeljeni L Ahilovi tetivi, zaradi poškodbe pri sestopu iz avtodvigala, kjer izhaja, da se tožnik ukvarja s športom, igra squash. Bil je predložen izvid specialistične ordinacije za UZ z dne 28. 10. 2019, kjer je opisano normalno stanje spornih mišic, zadebeljenost Ahilove tetive. Po prepričanju toženca je bil tožnik delazmožen. Kot to določa 2. člen ZZVZZ je vsak zavarovanec sam dolžan poskrbeti za svoje zdravje. Igranje squasha ne nakazuje, da je bil zdravstveni problem tolikšen, da ne bi zmogel opravljati svojega dela, lahko pa bi se še dodatno poškodoval. Ne gre prezreti, da opravljanje dela ali ukvarjanje s športom po določilih Pravil OZZ ni skladno s priznanjem začasne nezmožnosti za delo. Sodišče ni sledilo priči dr. C. C. iz naroka 19. 9. 2022, ki je tožnika pregledal v okviru usmerjenega zdravstvenega pregleda dne 7. 12. 2021 in ugotovil tožnikovo zmožnost za delo, ki ga opravlja. Tudi tožnikova osebna zdravnica je na istem naroku izpovedala, da se tožnik v obdobju od 15. 1. 2022 do 22. 6. 2022 pri njej ni zglasil. Če bi tožnik imel resne težave, bi se zglasil pri svoji osebni zdravnici ali pa vsaj zahteval podaljšanje bolniškega staleža, ki bi mu v skladu s stroko odobrila bolniški stalež bodisi do 30 dni ali po potrebi predlagala podaljšanje. Tega tožnik ni storil, zato naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi. Toženec je v dopolnitvi pritožbe opozoril na podatke iz interneta, iz katerih je razvidno, da je tožnik v času priznanega bolniškega staleža tekmoval v igranju squasha.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo opozoril, da toženec zavaja. Pravni status podjetja ni pomemben, ker ni predmet tega postopka. Zanj velja Zakon o delovnih razmerjih, ne glede na status podjetja, v katerem je zaposlen, ker gre za delazmožnost v določenem obdobju. Toženec se neutemeljeno sklicuje na sodbo iz leta 2019, ki ni povezana s tem postopkom. Toženec ne bi smel uporabljati dokumentacije, ki jo je pridobil v predhodnih postopkih. Tožnik je od toženca že 17. 2. 2023 zahteval izbris vseh podatkov, ki jih poseduje. Priča dr. C .C. je v izvidu jasno zapisal, da se mora zdravljenje nadaljevati. V času zdravljenja in rehabilitacije od lečečih specialistov ni prejel nobenih omejitev glede gibanja, prehrane, spanja ali drugega. Prejel je le ustno mnenje fiziatrinje glede vnosa kolagena v telo. Osebna zdravnica je jasno pojasnila, da se je tožnik redno telefonsko javljal in pošiljal vso dokumentacijo in izvide po pošti. V obdobju epidemije korone zdravniki niso izvajali osebnih zdravniških pregledov. Podatki z interneta, na katere se v dopolnitvi pritožbe sklicuje toženec, tožniku niso znane in jih ne more komentirati. Ne more odgovoriti glede CRP, ker niti ne ve kaj je to in ga toženec ni priložil. Zahteva, da se mu predložijo vse listine, na katere lahko odgovori, v nasprotnem jih sodišče ne sme upoštevati. Očitno gre za lažno internetno objavo, zato je zahteval pri tožencu že izbris njegovih podatkov. Bistveno je, da vsa strokovna medicinska dokumentacija izkazuje, da se je stanje tožnika po zadnji fizioterapiji oziroma že med zadnjo izboljšala. Postopek zdravljenja se je zaradi znanih čakalnih dob v našem zdravstvu zavlekel, zato vsa predvidevanja zavrača. Ključno je, da tožnik opravlja nevarno delo na višinah in je pri svojem delu izpostavljen nevarnostim padca. Predvsem zato, ker opravlja delo na lestvi, okenskih policah, zunanjih in notranjih, v nekaterih primerih celo na ograjah, odrih in avtodvigalih. Na začetku se sestavlja ponudba, nato se delo vrši izključno na terenu z meritvijo, sestavljanjem, montažo na terenu in predvsem na višini. Mnenja so podali usposobljeni strokovnjaki, ki so imeli na voljo vso medicinsko dokumentacijo in so tožnika osebno pregledali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost ugodilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

7. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca, s katero je bila tožniku zaključena začasna nezmožnost za delo od 2. 1. do 14. 1. 2022 zaradi bolezni. Tožnik je v postopku dokazoval, da je bil začasno nezmožen za delo do 22. 6. 2022 zaradi bolezni. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe je razvidno, da je tožnik elektrikar, ki dela v montaži senčil, žaluzij, rolet in tend, 10 % njegovega dela je pisarniškega, preko 70 % pa na montažah na terenu.

8. Neutemeljen je osrednji pritožbeni očitek, da je sodni izvedenec tožnika napačno obravnaval kot samozaposleno osebo, ker je tožnik ustanovitelj in lastnik kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri je zaposlen. Pravilno je sicer razlogovanje toženca, da so razmerja v kapitalski družbi in v primeru samozaposlenih oseb drugačna. Vendar je v tem sporu ključno, da tožnik kot ustanovitelj in lastnik kapitalske družbe z omejeno odgovornostjo, v kateri je tudi zaposlen, opravlja svojo dejavnost sam. Tožnik nima zaposlenega nobenega drugega delavca.

9. To dejstvo bi lahko bilo pravno pomembno, če bi bila pri tožniku ugotovljena invalidnost oziroma trajna nezmožnost1. Takrat bi pri tožniku morali ugotavljati začasno nezmožnost za delo v spornem obdobju le v obsegu preostale delovne zmožnosti. Ker pri tožniku ne gre za delovnega invalida in gre za zdravstvene težave začasne narave, je potrebno ugotavljati njegovo zmožnost za delo pod splošnimi pogoji. V primeru invalidnosti bi tožnik kot delodajalec moral upoštevati priznane razbremenitve in si delo organizirati tako, da bi lahko opravljal le dela, ki bi sodila v okvir ustreznega dela, za preostala dela pa bi moral najeti drugo pomoč.

10. Vendar je situacija drugačna pri začasni nezmožnosti za delo. Pri ocenjevanju začasne nezmožnosti se ocenjuje zdravstveno stanje v povezavi z delom, ki ga zavarovanec v spornem obdobju opravlja2. Niti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ) niti Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami, v nadaljevanju Pravila) ne dajejo pravne podlage, ki bi tožencu omogočala, da bi v postopkih ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo zavarovancem nalagal konkretne omejitve na delu.3

11. Tožnik je direktor in hkrati zaposlena oseba kot monter. Pa vendar ne moremo pritrditi zaključku toženca, da bi lahko tožnik v spornem obdobju opravljal kot direktor pisarniška, administrativna dela, ker v 30 % oziroma polovico delovnega časa opravlja dela direktorja, oziroma dela, ki niso vezana na lestvi. Pritožbeni očitek v tej smeri bi bil lahko uspešen, če bi imel tožnik zaposlenega delavca.

12. Izvedenec fiziater je ugotovil, da je pri tožniku po prvi fizioterapiji stanje vnetja zahtevalo zelo hitro dodatno protivnetno fizioterapijo in da tožnik še ni bil sposoben za opravljanje nalog monterja. Upoštevajoč, da tožnik nima nobenega zaposlenega, opravljanje administrativnih direktorskih del, pa je povezano s predhodnim opravljanjem fizičnega dela na terenu, ne more prepričati pritožbena trditev toženca, da bi lahko tožnik opravljal glede na zdravstvene težave vsaj administrativna, direktorska dela. Tožnik opravlja predvsem delo na lestvah, okenskih policah, zunanjih in notranjih ograjah, odrih z avtodvigali. Predmet dela je v začetku sestavljanje ponudbe, pri čemer se delo lahko tudi v tej fazi vrši na terenu z meritvijo, sestavljanjem, montažo. Življenjsko sprejemljiv je zaključek, da če ni fizičnega dela, odpade tudi večina administrativnega dela, ki je povezana s terenskim delom.

13. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni sledilo izpovedbi zaslišanega specialista dr. C .C. o tožnikovi zmožnosti za delo. Sodišče je svojo odločitev o priznanju vtoževane začasne nezmožnosti za delo povsem pravilno oprlo na ugotovitve sodnega izvedenca medicine dela, prometa in športa ter nenazadnje v bistvenem delu tudi na ugotovitev sodnega izvedenca fiziatra, ki ju je povsem razumljivo ocenilo v 8. točki obrazložitve sodbe. Pri tem se je sodišče opredelilo tudi do navidezne diskrepance med ugotovitvami sodnega izvedenca MDPŠ glede opravljanja dela v povezavi z zdravstvenim stanjem tožnika in specialista medicine dela z dne 7. 12. 2021. Sodni izvedenec je imel na razpolago več zdravstvene in delovne dokumentacije kot specialist medicine dela, prometa in športa. Nenazadnje pa imata sodni izvedenec MDPŠ in lečeči specialist MDPŠ v sodnem postopku drugačno vlogo. Ključna je ugotovitev sodišča, da je skladna ugotovitev izvedenca fiziatra in sodnega izvedenca MDPŠ o tožnikovem zdravstvenem stanju, pri čemer se je izvedenec MDPŠ le podrobneje opredelil do tožnikove začasne nezmožnosti glede na delo, ki ga je opravljal tožnik v spornem obdobju. Pritegnitev sodnega izvedenca MDPŠ je predlagal ravno prvotno imenovani sodni izvedenec fiziater, ki je glede na vztrajajoče pripombe toženca predlagal pridobitev mnenja specialista, ki lahko sooči zahteve delovnega mesta z zdravstvenimi težavami zavarovanca.

14. Pritožbeni očitki, da je toženec že v svojih vlogah opozarjal na izjavo tožnika zabeleženo v poročilu A. z dne 6. 7. 202 na igranje squasha, ne predstavlja argumenta, ki bi izpodbil ugotovitev izvedencev o tožnikovi začasni nezmožnosti v spornem obdobju. Navedba v poročilu A. z dne z dne 6. 7. 2022 o igranju squasha, namreč ne potrjuje, da je tožnik takrat igral squash, temveč, da tožnik zaradi zdravstvenih težav manj igra squash. Nenazadnje kot opozarja tožnik ni prejel s strani lečečih specialistov nobenih omejitev. Toženec skuša s tem pritožbenim zatrjevanjem prikazati, da si tožnik sam povzroča začasno nezmožnost za delo, ker igra squash in ne skrbi za svoje zdravje, kot bi moral. 15. Slednje bi bilo lahko pomembno, če bi bil sporen vzrok priznane začasne nezmožnosti za delo. Vendar je v tem sporu vzrok priznane začasne nezmožnosti za delo nesporen, gre za priznanje bolniškega staleža zaradi bolezni. Pritožbeno sodišče težko sledi trditvi, da igranje squasha predstavlja ukvarjanje s posebno nevarnim ekscentričnem športom, s katerim tožnik vpliva oziroma soprispeva na nastanek poškodb. Celo nasprotno, ukvarjanje s športom4 je iz vidika zdravja pozitivno. Toženec skuša v ta socialni spor neustrezno vpeljati tudi poškodbo mišice, ki je bila vzrok za priznano začasno nezmožnost za delo v letu 2019.5

16. Ne drži pritožbeni očitek, da če bi imel tožnik resne težave, bi se v obdobju od 15. 1. 2022 do 22. 6. 2022 oglasil pri osebni zdravnici. Iz časovnice tožnikovega zdravljenja, poteka fizioterapij ter tožnikove samoinciative pri zdravljenju, ki je povzeta v 6. točki obrazložitve sodišča je razvidno, da se je pri tožniku izvedla fizioterapija,6 vendar ker je kontrolni pregled pri fiziatrinji 28. 3. 2022 pokazal nezadostno izboljšanje stanja, ga je zdravnica pod stopnjo "zelo hitro" napotila še na izvedbo dodatne fizioterapije.7

17. Neutemeljeno mora ostati pavšalno pritožbeno navajanje, da je iz podatkov iz interneta in Centralnega registra prebivalstva (CRP), razvidno, da je tožnik v času priznanega bolniškega staleža tekmoval v squashu. Tožnik je to dejstvo zanikal. Gre za novoto, zato se pritožbeno sodišče do tega ne bo podrobneje opredeljevalo.

18. Na podlagi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ugotavljanje zmanjšane delovne zmožnosti je predmet ocenjevanja invalidnosti na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2 Potrebno je upoštevati vsa dela in opravila, ki jih mora zavarovanec opravljati. 3 Razen časovne razbremenitve. 4 Kar squash vsekakor je. 5 Do poškodbe ni prišlo pri squashu, temveč pri sestopu iz avtodvigala. 6 Sprva je bil od 28. 2. do 10. 2. 2022 tožnik deležen "Velike fizioterapevtske obravnave". 7 Paket srednje fizioterapevtske obravnave, ki je trajal od 23. 5. do 2. 6. 2022.