Jedro

Šele ko bo znan obseg zapuščine in velikost dednih deležev, bo ugotovljivo, ali razpoložljivi del zapuščine zadošča za poplačilo dednih deležev. Šele tedaj se bo izkazalo, ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre; tedaj bodo upravičenci lahko zahtevali vrnitev daril v zapuščino. Darila se namreč vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega dednega deleža odpravi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. do IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „II. Dedinja A. A. se napoti na pravo zoper sodediča B. B. in C. C. z zahtevkom: - da z darilno pogodbo z dne 1.6.2007 zapustnik v njeno korist ni v celoti razpolagal neodplačno oz. v kakšnem obsegu se s to pogodbo izročeno premoženje ne upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine.

- da se v dedni delež sodedičev B. B. in C. C. vračuna darilo, ki sta ga prejela od zapustnika (leta 1980 zgrajena hiša).

III. Dediča B. B. in C. C. se napoti na pravdo zoper sodedinjo A. A., da v zapuščino sodijo tudi denarna sredstva v višini 100.000,00 EUR, ki so v posesti A. A. IV. Tožbe so dolžni vložiti v roku 30. dni od prejema tega sklepa in v istem roku zapuščinskemu sodišču izkazati vložitev tožb. Če tožbe ne bodo vložene in njihova vložitev ne bo izkazana, bo o dedovanju odločeno ne glede na zahtevke, glede katerih so stranke napotene na pravdo.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka). Dedinjo – zapustnikovo vdovo – je zoper sodediča – zapustnikova otroka – napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da sodedičema ne pripada nujni dedni delež, ker sta dedno odpravljena (II. do IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev o napotitvi na pravdo se pritožuje na pravdo napotena dedinja. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja na svoje trditve, da darilna pogodba z dne 1.6.2007 ni v celoti neodplačen pravni posel. Trdi, da je zaradi vlaganj pridobila vsaj 1/3 solastninski delež na premoženju, ki je bilo predmet darilne pogodbe. Povzema tudi druge navedbe in zaključuje, da je med dediči spor glede obsega zapuščine in glede velikosti dednih deležev. Uveljavljani zahtevki dedičev izvirajo iz časa zapustnikovega življenja in temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah, zato jih ni mogoče reševati na način, kot je odločeno z napotitvenim sklepom. Sklicuje se na 162. čl. Zakona o dedovanju in meni, da mora dedno odpravljenost dediča ugotoviti zapuščinsko in ne pravdno sodišče. Zapuščinsko sodišče lahko na pravdo napoti le glede spornih dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezni nujni dedič dedno opravljen ali ne. Napotitveni sklep se mora nanašati na ugotovitev spornih dejstev in ne na ugotovitev same dedne odpravljenosti. Sklicuje se na 46. čl. Zakona o dedovanju in meni, da je dedna odpravljenost pravni pojem. Višine nujnega dednega deleža ni mogoče ugotoviti, ker obračunska vrednost zapuščine ni znana. Meni, da morata sodediča najprej doseči, da se darilo vrne v zapuščino. Opozarja, da ima nujni dedič pravico le do alikvotnega dela zapuščine v naravi in ne do ustreznega denarnega zneska. Meni, da za denarni zahtevek sodedičev ni materialne podlage. Obseg zapuščine ni znan, saj nasprotuje trditvi sodedičev, da v zapuščino spadajo denarna sredstva v višini 100.000,00 EUR.

3. Sodediča – zapustnikova otroka – sta na pritožbo odgovorila. Opozarjata, da pritožnica svojih, v postopku pred sodiščem prve stopnje podanih trditev, ni podkrepila z dokazi. Zatrjujeta svojo pravico, da zahtevata plačilo denarnega zneska v zapuščino. Vztrajata tudi pri drugih, v postopku pred sodiščem prve stopnje podanih navedbah.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba pravilno izpostavlja, da je odločitev o tem, v kakšnem deležu in katerim osebam pripada pravica do dedovanja, v pristojnosti zapuščinskega sodišča. Da bo zapuščinsko sodišče o tem lahko odločilo, je treba razčistiti sledeča, med strankama sporna, dejstva. Sporna je velikost dednih deležev, saj pritožnica zahteva vračunanje darila (leta 1980 zgrajene hiše) v dedni delež sodedičev. Sporno je, ali je s strani zapustnika pritožnici izročeno premoženje darilo. Sporen je obseg zapuščine, saj zapustnikova otroka trdita, da v zapuščino sodi tudi 100.000,00 EUR, ki so v pritožničini posesti, pritožnica pa s to trditvijo ne soglaša. S 3. točko 2. odstavka 210. čl. in 1. točko 212. čl. Zakona o dedovanju je predvidno, da se – v primeru spora o teh dejstvih – odloči v pravdnem postopku. Sodišče na pravo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. čl. Zakona o dedovanju).

6. Dokazov za trditev, da sta zapustnik in sodedinja privarčevala 200.000,00 EUR in da je polovica teh sredstev zapustnikovo premoženje, zapustnikova otroka nista podala. Njuna trditev, da tudi to premoženje sodi v zapuščino, je zato manj verjetna. Napotena sta, da to dokažeta v pravdnem postopku.

7. Trditev, da nepremičnine parc. št. ... k.o. X ali vsaj 1/3 te nepremičnine od zapustnika ni prejela kot darilo, je dolžna dokazati A. A. Njena trditev je manj verjetna od trditve sodedičev, da ji je bilo to premoženje s strani zapustnika podarjeno. Iz Darilne pogodbe SV 000 z dne 1.6.2007 je namreč razvidno, da je bil edini in izključni lastnik te nepremičnine zapustnik in da je to nepremičnino svoji ženi – dedinji A. A. – podaril. 8. Tudi pritožničina trditev, da sta sodediča od zapustnika dobila darilo, katerega vračunanje v njun dedni deleže zahteva, je manj verjetna od trditev sodedičev, ki prejem darila zanikata. Pritožnica namreč nepremičnine, ki naj bi jo sodediča od zapustnika dobila, ni opredelila z identifikacijskimi znaki.

9. Ko bodo razčiščena navedena sporna dejstva, bo na podlagi 28. čl. Zakona o dedovanju ugotovljiva obračunska vrednost zapuščine in dedni delež. Šele tedaj bo znano, ali razpoložljivi del zapuščine zadošča za poplačilo dednih deležev. Šele tedaj se bo izkazalo ali sploh in za kolikšno prikrajšanje gre; šele tedaj bodo upravičenci lahko zahtevali vrnitev daril v zapuščino. Darila se namreč vračajo le v tolikšnem obsegu, kot je potrebno, da se prikrajšanje nujnega dednega deleža opravi (34. čl. Zakona o dedovanju). Res ima nujni dedič pravico do alikvotnega dela zapuščine v naravi in ne do ustreznega denarnega zneska. Vendar pri tem stališču ni mogoče vztrajati v primerih, ko vrnitev podarjenih stvari v naravi ni mogoča zato, ker jih je obdarjenec odsvojil1. V tem primeru je utemeljen zahtevek za izplačilo nujnega deleža v denarju.

10. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je prvostopenjska odločitev spremenjena, kakor je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).

1 Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 261/2008