Jedro

Razžalitev časti je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti. Vsak udarec v gostilniškem pretepu ne daje podlage za plačilo odškodnine iz naslova razžalitve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka (stroški postopka) spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna plačati M. G. 152,00 EUR stroškov pravdnega postopka v 15 dneh. V ostalem (I. in II. točka izreka) se pritožba zavrne in se sodba v nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki M. G. povrniti 270,72 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v 15 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo prvotoženi stranki plačilo odškodnine v višini 700,00 EUR, v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede na uspeh v pravdnem postopku je, po opravljenem izračunu stroškov postopka in opravljenem pobotu, presežek naložilo v plačilo tožeči stranki.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Tudi v pritožbenem postopku vztraja, da je višina odškodnine iz naslova prestanih telesnih bolečin in strahu prenizka, povsem neutemeljeno pa je zavrnjen tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi razžalitve. V napadu je bil tožnik ponižan, osramočen in razžaljen. Pri odmeri plačila stroškov sodišče ni upoštevalo, da je tožnik po temelju uspel v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, podredno pa predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena (v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka).

5. Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine temelji na dejanskem stanju, o katerem je bilo že odločeno v kazenskem postopku (pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Sevnici opr. št. K 89/2008), v katerem sta bili toženi stranki spoznani za krivi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika. Prvotožena stranka v odgovoru na tožbo tudi ni uveljavljala soodgovornosti, zato je sodišče v pravdnem postopku odločalo le o višini odškodnine za materialno škodo.

6. Predmet pritožbenega preizkusa je višina odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, prestanega strahu, utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova duševnih bolečin zaradi razžalitve in odločitev o stroških postopka.

7. Tožeča stranka v obrazložitvi pritožbe očita kršitve določil ZPP, ker je sodišču prve stopnje pri ugotavljanju višine odškodnine upoštevalo mnenje sodnega izvedenca v kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje je, kot sledi iz listinske dokumentacije v spisu, mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke, ki je bil postavljen v kazenskem postopku, prebralo v soglasju s pravdnimi strankami in ga povzelo v dokazni sklep, obenem pa postavilo izvedenca medicinske stroke tudi v pravdnem postopku. Iz mnenj obeh izvedencev sledi, da so navedbe tožeče stranke v zvezi z jakostjo in časom trajanja bolečin pretirane.

8. Tožeča stranka je v pretepu s prvotoženo stranko utrpela naslednje poškodbe: številne udarnine po glavi ter udarnine v področju desne lopatice (izvedeniško mnenje dr. S. S.). Tožeča stranka ni trpela hujših telesnih bolečin. Tri do štiri dni so bile bolečine srednje hude, naslednje tri do štiri dni pa lahke (manj intenzivne). Deset dni po poškodbi ni bilo več objektivnih razlogov za telesne bolečine. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila materialnega prava in je odškodnina iz naslova prestanih telesnih bolečin v višini 600,00 EUR primerna in v skladu z uveljavljeno sodno prakso.

9. Tudi odškodnina iz naslova prestanega strahu v višini 100,00 EUR ni odmerjena prenizko. Iz izvedeniškega mnenja sledi, da je napadeni trpel strah hude intenzitete, ki je na psiho tožnika deloval približno šest ur. V skladu s stališči sodne prakse se prizna odškodnina za strah, kadar je bil ta intenziven in je dalj časa trajal, ali pa za intenziven kratkotrajen strah, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo ravnovesje (1). Ne gre prezreti, da v konkretnem primeru tožnik ni bil življenjsko ogrožen, njegov strah pa je bil kratkotrajen (šest ur). Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pritožbeno sodišče lahko pritrdi sodišču prve stopnje, da je dosojena odškodnina iz naslova prestanega strahu v višini 100,00 EUR več kot primerna.

10. Tožeča stranka tudi v pritožbenem postopku vztraja, da je upravičena do odškodnine zaradi razžalitve. Razžalitev časti je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti. Tudi pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da vsak udarec v gostilniškem pretepu ne daje podlage za plačilo odškodnine iz naslova razžalitve. Ker tožnik tudi ne navaja okoliščin, še manj dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko odmerilo odškodnino glede na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek iz tega naslova zavrnilo, pravilna.

11. Na podlagi zgoraj navedenega je sodišče pritožbo tožeče stranke zoper odločitev o glavni stvari zavrnilo (353. člen ZPP). Ker je ugotovilo, da očitana kršitev pravdnega postopka in določil materialnega prava ni podana, prav tako tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo.

12. Delno je utemeljena pritožba tožeče stranke v delu, kjer izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na določilo drugega odstavka 154. člena ZPP in naložilo tožeči stranki glede na dosežen uspeh v postopku povrnitev stroškov postopka toženi stranki, pri tem pa napačno izračunalo uspeh tožeče stranke v postopku. Temelj tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni bil sporen. Tožeča stranka je v pravdnem postopku uspela do višine 700,00 EUR (v tožbi je uveljavljala plačilo 6.500,00 EUR), zato znaša uspeh tožeče stranke v pravdnem postopku 20,6 % in ne le 6 %, kot je to izračunalo sodišče prve stopnje. Ker odmera stroškov postopka v pritožbenem postopku ni sporna, je tožeča stranka glede na uspeh v postopku upravičena do plačila 275,12 EUR, tožena pa 427,30 EUR. Po medsebojnem pobotu je tožeča stranka dolžna plačati toženi 152,18 EUR. Pritožbeno sodišče je na podlagi določila prvega odstavka 351. člena spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu.

13. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku zoper odločitev o glavni stvari propadla, glede odločitve o stroških postopka (stranska terjatev) je uspela le delno, zato je na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP dolžna toženi stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo, skupaj z 20% DDV. Stroške je sodišče odmerilo skladno z odvetniško tarifo. Specifikacija je razvidna iz stroškovnika v spisu.

(1) Povzeto po Strohsack, Odškodninsko pravo in druge neposlovne obveznosti