Jedro

Izdaja sodbe zaradi izostanka je utemeljena ob izpolnjenih pogojih čl. 332 ZPP in ugotovljenem dejstvu, da toženec, ki je bil pravilno povabljen, izostanka ni opravičil, čeprav za to ni bilo utemeljenega razloga.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 537.468.- SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.l993 do dneva plačila ter tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 47.095.- SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila, v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov čl. 353 Zakona o pravdnem postopku, zlasti pa zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, prvostopno sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

V pritožbi očita prvostopnemu sodišču, da je kršilo temeljna načela postopka in določb ZPP čl. 353 tč. 1. kot tudi določb čl. 332 ZPP, ker sodišče ni imelo pogojev za izdajo take sodbe. Navaja, da je bila tožena stranka takoj po praznikih službeno odsotna in se je domov vrnila šele 10.1.l998, sodišče pa je narok razpisalo za 9.1.l998. Ker se ni mogla opravičiti, se iz opravičenih razlogov ni mogla udeležiti naroka. Prvostopno sodišče ni omogočilo toženi stranki pristop na narok, kjer bi lahko navedla svoje dokaze in svoj pogled na zahtevek, ki ni upravičen, zato je sodba enostranska in v korist tožnika.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je tožena stranka imela dovolj časa za odgovor na tožbo in ne navaja nobenega konkretnega razloga, zakaj svojega izostanka ni mogla opravičiti.

Potrdilo o odsotnosti, ki ga sicer tožeča stranka ni dobila pa tudi ne izkazuje opravičenih razlogov v smislu ZPP. Predlagala je zavrnitev pritožbe.

Hkrati s pritožbo je tožena stranka vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje iz istih razlogov, kot jih je navedla v pritožbi.

Predlog tožene stranke je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom prvostopnega sodišča opr. št. P 140/96 z dne 6.11.l998. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu prvostopne sodbe iz pritožbenih razlogov čl. 353 ZPP, brez pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki zoper sodbo zaradi izostanka ni dovoljen, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče imelo pogoje za izdajo sodbe zaradi izostanka, določene v čl. 332 Zakona o pravdne postopku.

Toženec je prejel tožbo že 21.5.l996, nanjo ni odgovoril, na obravnavo je bil vabljen 12.12.l997, vendar izostanka ni opravičil, v pritožbi pa je navedel, da je bil službeno odsoten le takoj po praznikih /nedvomno božičnih in novoletnih/ do 10.1.l998. Enako, kot je ugotovilo prvostopno sodišče že v postopku predloga za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče tudi ob reševanju pritožbe ugotavlja, da je bil toženec na obravnavo pravilno povabljen in izostanka neupravičeno ni opravičil. To bi lahko storil pred službenim potovanjem in prepustil prvostopnemu sodišču odločanje o tem ali je razlog sploh opravičljiv.

Tožeča stranka je nadalje predlagala izdajo sodbe zaradi izostanka, utemeljenost tožbenega zahtevka tudi izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožeča stranka je priložila pogoje zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO 92, ki so sestavni del pogodbe o zavarovanu avtomobilske odgovornosti in v katerih je določeno, da zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če je bil v času prometne nezgode kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola.

V skladu s čl. 95 tedaj veljavnega Zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, zavarovalnica ni mogla odreči izplačila odškodnine, če je njen zavarovanec kršil določila zavarovalne pogodbe, pridobila pa je pravico, zahtevati povrnitev izplačane odškodnine od povzročitelja.

Dejstva, ki jih je navedel tožnik v tožbi to je, da je toženec v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Toženec ne zatrjuje, da ni mogel priti na sodišče iz razlogov, ki so splošno znani, zahtevek tudi ni takšne narave, da bi stranke ne mogle z njim razpolagati.

Ker je preizkus prvostopne sodbe pokazal, da niso podani pritožbeni razlogi iz katerih se lahko sodba zaradi izostanka izpodbija, niti ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu s čl. 368 ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje.