Jedro

Presoja sodišča glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev javnega razpisa je zadržana v smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Uprava Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožeče stranke za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, 75 točk ali več. Projekt tožeče stranke je pri kvantitativnih merilih pridobil 60 od 100 možnih točk in je šel v analizo s kvalitativnimi merili, po teh merilih pa je pridobil negativno mnenje. Pri kvalitativnem merilu „1. tehnološke in tržne perspektivnosti (upravičenosti projekta glede na situacijo na trgu)“ je tožena stranka upoštevala, da je trg nasičen, da se trendi ponudbe večajo, da na trgu obstaja veliko ponudnikov storitev svetovanja na področju medkulturnega poslovanja preko različnih kanalov (splet, osebni kontakt ipd.) in ker je po poslovnem načrtu podjetja med drugim ugotovila, da tožeča stranka načrtuje pretirane rasti poslovanja in donosov glede na dejavnost in naravo storitev in da v naslednjem obdobju načrtuje poslovanje brez obratnih sredstev, kar naj bi bilo pri načrtovanem obsegu poslovanja nerealno. Po preostalih kvalitativnih merilih je bil projekt ocenjen pozitivno.

Tožeča stranka zoper navedeno odločitev vlaga tožbo in sodišču predlaga, naj ji ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnikovi vlogi ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Meni, da bi ji morala tožena stranka že pri kvantitativnem merilu „1. Inovativnost“ priznati 20 točk od 20 možnih in ne le 10, pri kvantitativnem merilu „3. Faza oziroma stopnja izdelkov/storitev v podjetju“ pa vseh 30 možnih točk in ne 0 točk. Navaja, da pri „C.C.“ ne gre zgolj za nadgradnjo že uveljavljenih storitev podjetniškega poslovanja na področju medkulturnega poslovanja, kot to navaja tožena stranka, saj enaka ali podobna rešitev, kot jo predlaga, nikjer na svetu še ne obstaja. Zato se ne strinja z oceno, da rešitev ni inovativna. V tožbi opisuje način delovanja tako storitve kot orodja „C.C.“. Meni, da je stališče tožene stranke podobno stališču, po katerem noben varnostni sistem (tudi tak, ki bi z robotom nadomestil fizično varovanje), ne more biti inovativen, ker ponuja zgolj varovanje, kar ponujajo že drugi ponudniki. Zmotna naj bi bila tudi ugotovitev, da so na spletni strani, na katero se sklicuje tožena stranka, na voljo enake storitve kot pri tožeči stranki. V zvezi s tem predlaga vpogled v razpisno dokumentacijo, v omenjeno spletno stran in zaslišanje direktorice tožeče stranke. Očitek o zmotnem in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju utemeljuje še s pojasnjevanjem, da gre za rešitev, namenjeno uporabnikom, ki uporabljajo pametne telefone in tablične računalnike. Metodologija za analizo kulturnega faktorja, s katero je mogoče kvantificirati kulturne elemente in jih medsebojno primerjati, naj bi temeljila na novih spoznanjih o kulturah po svetu. Posebnost nove metodologije naj bi bilo upoštevanje dejstva, da se kulture nenehno spreminjajo. Toženi stranki očita tudi, da ni obrazložila, na podlagi katerih dejstev je ugotovila, da je trg nasičen, da ni opredelila pojmov nasičenosti in (relevantnega) trga ter da ni pojasnila, kako je ugotovila, da se „trendi ponudbe večajo“.

Brez obrazložitve naj bi bila tudi ocena kvalitativnega merila „1. Tehnološka perspektivnost in tržna perspektivnost (upravičenost projekta glede na situacijo na trgu)“. Tožeča stranka meni, da bi morala biti njena vloga po tem merilu ocenjena pozitivno, saj se povpraševanje po storitvah na področju medkulturnega poslovanja večajo. Pojasnjuje, da pri rešitvi, kakršno ponuja, ne gre za golo svetovanje, pač pa za celostno rešitev. Neobrazložena in arbitrarna naj bi bila ocena pretirane rasti poslovanja in donosov ter ugotovitev, da tožeča stranka načrtuje poslovanje brez obratnih sredstev. V zvezi s tem navaja še, da pričakuje znatne čiste prihodke od prodaje in da je denar obratno sredstvo. Glede na to, da tožena stranka ni pojasnila, zakaj je vloga po kvalitativnih merilih v celoti dobila negativno mnenje, saj je bila po nekaterih merilih ocenjena pozitivno, pri enem merilu delno pozitivno, delno negativno in pri enem negativno, toženi stranki očita še kršitev pravice do enakega varstva pravic in poseg v načelo pravne države.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov tega postopka. Pojasnjuje, da lahko projekti s področja spletnih portalov in spletnih omrežij pri kvantitativnem merilu „1. Inovativnost“ dobijo največ 10 točk in da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da gre za nadgradnjo že uveljavljenih storitev podjetniškega svetovanja na področju medkulturnega poslovanja. Sklicuje se na navedbe v poslovnem načrtu, iz katerih naj bi izhajalo, da stranka vstopa na že razviti svetovni trg. Šlo naj bi za ponudbo osnovnih informacij preko spleta in s pomočjo pametnih telefonov. Rezultate, ki jih tožeča stranka poimenuje izračun kulturne kompatibilnosti, naj bi bilo mogoče najti na spletu pri več ponudnikih, od katerih je komisija navedla le enega. Dokaz naj bi bil izpis spletne strani, ki ga je komisija pridobila v času obravnave vloge. Z navedbo te spletne strani pa naj bi bil omogočen tudi preizkus izpodbijanega sklepa. Glede na to, da v podjetju ni novih-inovativnih storitev, naj bi bila utemeljena tudi dodelitev 0 točk pri merilu „3. Faza oz. stopnja izdelkov/storitev v podjetju“. V nadaljevanju pojasnjuje, da ta ugotovitev izhaja iz poslovnega načrta. Kvalitativno merilo tehnološke in tržne perspektivnosti naj bi bilo podrobno obrazloženo že s pojasnili, ki se nanašajo na prej omenjeno kvantitativno merilo o inovativnosti in o kvantitativnem merilu „4. Tržna naravnanost“ pri katerem je vloga tožeče stranke prejela maksimalno število točk. Preizkus ugotovitev pri kvalitativnem merilu 4. „Ugotovitve po poslovnem načrtu“ pa naj bi bil mogoč z vpogledom v finančno prilogo poslovnega načrta tožeče stranke. Kljub temu tožena stranka v odgovoru na tožbo svoje ugotovitve še dodatno pojasnjuje. Pojasnjuje tudi, da negativno mnenje pri eni od petih točk kvalitativnih meril pomeni podelitev negativnega mnenja po kvalitativnih merilih.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi opozarja, da želi tožena stranka v odgovoru na tožbo nedopustnosanirati pomanjkljivo