13. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa mag. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 526/2001 z dne 23. 1. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 332/2000 z dne 7. 3. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je bilo pritožnici (tedaj toženki) naloženo, da tožnici kot lastnici preda dve sobi na podstrešju določene stanovanjske hiše. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da sta ti dve sobi predstavljali skupne prostore v stanovanjski hiši, v kateri je tudi sama odkupila stanovanje. Oporeka ugotovitvi sodišč, da je soglašala s tem, da se ob prodaji delijo tudi doslej skupni prostori. Navaja, da je v skladu s Stanovanjskim zakonom (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl - SZ) solastnino na skupnih prostorih mogoče pretvoriti v etažno lastnino le s pisnim soglasjem vseh solastnikov. Ta pogoj naj v obravnavani zadevi ne bi bil izpolnjen, je pa bistven, saj le pisnost zagotavlja ustrezen premislek. Meni, da je odločitev v nasprotju z zakonom, odstopanja od zakonskega besedila, sodne prakse in načel pravičnosti pa naj bi bila tolikšna, da predstavljajo poseg v z ustavo zaščitene pravice. Meni, da enostransko tolmačenje zakonov pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, zatrjuje pa tudi kršitev 67. in 69. člena Ustave.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže. Za izkazanost kršitve pravice do zasebne lastnine po 33. členu Ustave (pritožnica se sklicuje na 67. in 69. člen Ustave) ne zadošča zatrjevanje, da je izpodbijana sodba v nasprotju z zakonom, pač pa bi pritožnica morala izkazati, da izpodbijana sodba temelji na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika omenjene ustavne pravice nesprejemljivo. Takšnih pravnih stališč pa v izpodbijani sodbi ni. Odločitev sodišč temelji na stališču, da je pritožnica izkazala soglasje za delitev doslej skupnih prostorov s tem, ko je ob predložitvi skic, ki so nedvoumno izkazovale delitev, podpisala prodajno pogodbo za svoje stanovanje (vključno z določenimi, doslej skupnimi prostori, ki so po tej delitvi pripadli njej). Pri tem ni bila neupoštevna tudi okoliščina, da v predmetni zadevi sploh ni šlo za delitev skupnih delov zgradbe v solastnini, saj je do delitve prišlo že obenem s sklepanjem prodajnih pogodb za stanovanja v tej zgradbi. Pravno sklepanje sodišča, da je na ta način (z zahtevano mero obličnosti) v takšnem primeru izkazano soglasje pritožnice za delitev skupnih prostorov na stanovanju, ni v nasprotju s kakšno ustavno pravico ali temeljno svoboščino.

3.Prav tako ne gre za kršitev 22. člena Ustave. Pravica do enakega varstva pravic je ustavno procesno jamstvo, kršitve procesnega jamstva pa ni mogoče utemeljevati z navedbo, da naj bi bila odločitev sodišča po vsebini napačna (in s tem nedopustno v korist druge stranke). Iz 22. člena Ustave sicer izhaja tudi, da odločitev sodišča tudi ne sme biti tako očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno. To pritožnica sicer smiselno uveljavlja, vendar njen očitek ni utemeljen. Odločitev sodišča temelji na metodah razlage, ki so v pravni znanosti mogoče, in je tudi ustrezno in razumljivo obrazložena. Odstop od sodne prakse (kar bi pod določenimi pogoji tudi lahko utemeljilo očitek o kršitvi 22. člena Ustave) pa pritožnica zatrjuje zgolj pavšalno in te njene trditve ni mogoče preizkusiti.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Repubike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger