Jedro

Nasprotni udeleženec ni prerekal trditve predlagatelja, da predlagatelj uživa, koristi in vzdržuje nepremičnine ter da sta nasprotna udeleženca opustila vsakršno skrb za njih. Celo nasprotno. Navedel je, da nepremičnine, sicer brez njegovega soglasja, v celoti uporablja predlagatelj. Prvi nasprotni udeleženec torej takšni uporabi solastne stvari ni nasprotoval oziroma jo je dopuščal. Upoštevna okoliščina pri izkazovanju upravičenega interesa je dejstvo, da predlagatelj nepremičnine vzdržuje oziroma da si prizadeva za njihovo izboljšanje (posaditev vinograda in sadovnjaka). Pomembna okoliščina je tudi dejstvo, da je predlagateljev solstninski delež bistveno večji od deleža nasprotnega udeleženca. Nenazadnje tudi predlagateljev dvom v sposobnost za izplačilo vrednosti njegovega solastninskega deleža potrjuje dejstvo, da je bil prvi nasprotni udeleženec zaradi šibkega materialnega položaja v tem postopku oproščen plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepremičnine: - parc. št. 940/1, 940/2 in 940/3, vse k. o. X, katerih solastnika sta predlagatelj A. A. do 19/20 ter prvi nasprotni udeleženec B. B. do 1/20; - parc. št. 1894/2, k. o. X katere solastnika sta predlagatelja A. A. do 19/24 ter prvi nasprotni udeleženec B. B. do 5/24; in - parc. št. 1895/2, k. o. X, katere solastniki so predlagatelj A. A. do 14/24, prvi nasprotni udeleženec B. B. do 5/24 ter druga nasprotna udeleženka C. C. do 5/24, razdružijo tako, da predlagatelj A. A. prevzame v izključno last in posest solastniške deleže nasprotnih udeležencev B. B. in C. C. ter s tem postane izključni lastnik nepremičnin, ki so predmet razdružitve, parc. št. 940/1, 940/2, 940/3, 1894/2 in 1895/2, k. o. X, s tem, da predlagatelj nasprotnima udeležencema izplača vrednost njunega solastniškega deleža, tako da B. B. izplača 822,74 EUR ter C. C. 272,66 EUR, v roku tridesetih dni od pravnomočnosti tega sklepa, do takrat brez obresti, po preteku roka za plačilo pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od roka za plačilo do plačila (I. točka izreka). Nadalje je določilo, da imata nasprotna udeleženca B. B. in C. C. zakonito zastavno pravico na nepremičninah iz I. točke izreka do višine vrednosti svojega deleža, dokler jima vrednost njunih deležev ne bo v celoti izplačana (II. točka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, skupne stroške v višini 1.316,63 pa trpijo udeleženci postopka v sorazmerju s svojimi solastninskimi deleži, in sicer predlagatelj A. A. v višini 1.148,94 EUR, prvi nasprotni udeleženec B. B. v višini 125,95 EUR in druga nasprotna udeleženka C. C. v višini 41,74 EUR. Prvi nasprotni udeleženec B. B. mora predlagatelju A. A. v roku petnajst dni od vročitve sklepa prvostopenjskega sodišča plačati del skupnih stroškov, ki je sorazmeren njegovemu solastninskemu deležu v znesku 125,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od roka za plačilo do plačila. Druga nasprotna udeleženka C. C. mora predlagatelju A. A. v roku petnajst dni od vročitve sklepa prvostopenjskega sodišča plačati del skupnih stroškov, ki je sorazmeren njenemu solastninskemu deležu v znesku 41,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od roka za plačila do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje prvi nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

Pritožnik se v celoti strinja z ugotovitvijo prvega sodišča, da fizična delitev nepremičnin ni smiselna, ne strinja pa se z odločitvijo, da se parcele dodelijo predlagatelju.

Izpostavlja, da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, na kakšen način oziroma ali sploh je sodišče tehtalo razloge, zaradi katerih je dalo prednost predlagatelju. V 19. točki obrazložitve sklepa je le na kratko zapisalo, da prvi nasprotni udeleženec živi v D., da na posestvo ne prihaja ter da se s kmetijstvom ne bo mogel ukvarjati. Velikost deležev je sodišče omenjalo zgolj v zvezi s pojasnilom, zakaj bi bila fizična delitev nesmotrna. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, da bi sodišče tehtalo argumente, ki sta jih na podlagi določila petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika1 tekom postopka podala nasprotna udeleženca. Dejstvo, da prvi nasprotni udeleženec živi v D. ter da je odvisen od javnega prevoza oziroma prevoza, ki mu ga zagotovi sin, ne potrjuje, da na posestvo ne prihaja oziroma da ne more prihajati. Tudi ne drži, da ni prerekal dejstva, da na posestvo ne bi prihajal, ter je navedena ugotovitev protispisna. Ravno tako ni mogoče preveriti, od kod sodišču zaključek, da se s kmetijstvom ne bi mogel ukvarjati. Sodišče tudi ni ugotovilo, da se s kmetijstvom ukvarja oziroma da ima status kmeta predlagatelj, zaradi česar bi izkazoval večji interes. Odločitev sodišča se tako pokaže kot arbitrarna, saj izpodbijani sklep ne vsebuje dokaznega sklepa niti dokazne ocene, zaradi česar je obremenjen s procesno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Podredno zatrjuje procesno kršitev zaradi neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. SPZ v 70. členu predpisuje dva temeljna načina delitve solastne stvari - fizično in civilno delitev. Fizična delitev je predvidena, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv, pri čemer solastniku pripada tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ). Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena, v skladu s katerim lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje pripada stvar njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Navedeni kriteriji so enakovredni. 2

6. Pritožnik se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da fizična delitev nepremičnin ni mogoča oziroma smiselna. V postopku sta se oba solastnika potegovala za prevzem vseh nepremičnin. Nasprotni udeleženec je predlagal, da odkupi delež predlagatelja za znesek 1.700,00 EUR.

7. Res je obrazložitev sodišča prve stopnje glede vrednotenja zgoraj navedenih kriterijev skromna, vendar je odločitev vseeno mogoče preizkusiti, zato pritožbeno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Tudi dokazna ocena je še vedno v mejah ustreznosti in v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

8. Navedbe prvega nasprotnega udeleženca so bile skromne. V odgovoru na predlog je navedel, da ga nihče ni obvestil o dejstvu prodaje deležev na parcelah 940/1, 940/2 in 940/3, k. o. X, saj je imel interes odkupiti te nepremičnine. Prav tako je predlagatelj brez njegove vednosti kot predkupnega upravičenca postal solastnik parcel 1894/1, 1894/2, 1895/2 in 1895/3, k. o. X. Nasprotni udeleženec ni prerekal trditve predlagatelja, da predlagatelj uživa, koristi in vzdržuje nepremičnine ter da sta nasprotna udeleženca opustila vsakršno skrb za njih.3 Celo nasprotno. Navedel je, da nepremičnine, sicer brez njegovega soglasja, v celoti uporablja predlagatelj. Prvi nasprotni udeleženec torej takšni uporabi solastne stvari ni nasprotoval oziroma jo je dopuščal. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ne izhaja, da nasprotni udeleženec na posestvo ne bo prihajal, temveč da na posestvo ne prihaja, zato smiselno uveljavljena procesna kršitev po 15. tč. 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Iz zapisnika naroka z dne 10. 3. 2022 izhaja predvsem interes nasprotnega udeleženca za zemljišči parc. št. 1895/3 in 1894/1, za kateri je predlagatelj z vlogo z dne 25. 4. 2022 predlog za razdružitev solastnine umaknil, zaradi česar je bil v tem delu postopek ustavljen.

9. Upoštevna okoliščina pri izkazovanju upravičenega interesa je dejstvo, da predlagatelj nepremičnine vzdržuje oziroma da si prizadeva za njihovo izboljšanje (posaditev vinograda in sadovnjaka). Pomembna okoliščina je tudi dejstvo, da je predlagateljev solstninski delež bistveno večji od deleža nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je namreč solastnik parc. št. 940/1, 940/2 in 940/3, k. o. X, le v deležu do 1/20 ter parc. št. 1894/1, 1894/2, 1895/2, k. o. X, do 5/24. Poleg navedenega je pritožnik v izplačilo ponudil le znesek 1.700 EUR, čeprav vrednost solastniškega deleža prvega nasprotnega udeleženca na še spornih nepremičnin znaša 7.505,23 EUR. Nenazadnje tudi predlagateljev dvom v sposobnost za izplačilo vrednosti njegovega solastninskega deleža potrjuje dejstvo, da je bil prvi nasprotni udeleženec zaradi šibkega materialnega položaja v tem postopku oproščen plačila sodnih taks.

10. Zatrjevano dejstvo, da gre pri parc. št. 940/1, 940/2 in 940/3 za zemljišče starega očeta prvega nasprotnega udeleženca, ne more pretehtati zgoraj navedenih dejstev. Prvi nasprotni udeleženec pa niti v pritožbi ne ponudi okoliščin, ki bi pri pritožbenem sodišču vzpostavile dvom v odločitev sodišča prve stopnje, da se predlagatelju dodelijo vse nepremičnine ob sočasnem izplačilu vrednosti solastnega dela nasprotnih udeležencev.

11. Presoja sodišča prve stopnje, ki je na podlagi 5. odstavka 70. člena SPZ za prevzemnika vseh nepremičnin določilo predlagatelja, se tako izkaže za pravilno.

12. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku4 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku5 dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 42 členom ZNP-1 v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju SPZ. 2 Primerjaj: VSL sklep II Cp 1350/2020 z dne 26. 1. 2023. 3 Tudi iz izpovedbe predlagatelja na naroku z dne 20. 8. 2020 izhaja, da je počistil parc. št. 940/1 in 940/2, zasadil vinograd in sadovnjak ter da je na parc. št. 940/3 počistil grmovje 4 V nadaljevanju ZPP. 5 V nadaljevanju ZNP-1.