Jedro

Sodišče ni dolžno izvesti predlaganega dokaza, če predlog ne vsebuje navedbe dejstev ter navedbe dejanske in pravne podlage, ki bi jo predlagani dokaz podpiral.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 849,47 EUR v petnajstih dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med pravdnima strankama dne 2. 2. 2005 in zapisana z notarskim zapisom z dne 9. 2. 2005, nična. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na razvezo navedene pogodbe, pri čemer je obakrat zavrnilo tudi zahtevek na izbris vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, stanovanja z identifikatorjem 5E, v izmeri 89,78 m2, vpisanega v podvložku št. 3019/4 k.o. ..., na naslovu ... Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo primarnemu oziroma podrednemu tožbenemu zahtevku, sicer pa razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Tožnici ni bilo treba dokazovati obstoja zatrjevanega negativnega dejstva, izostanka izvrševanja obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Toženka je bila tista, na kateri je bilo breme dokazovanja, da je pogodbo o preživljanju izpolnjevala. Sicer pa izvedeni dokazi ne morejo pripeljati do sklepanja, da je toženka za tožnico skrbela skladno s sklenjeno pogodbo. Upoštevaje vsebino izvedenih dokazov je takšno sklepanje protispisno. Sodbeni razlogi so v neskladju z vsebino izpovedi zaslišanih prič. Izpodbijana sodba je deloma celo neobrazložena. Priče so namreč povedale le to, da so toženko videvale pri tožnici, niso pa povedale nič o tem, ali je ta izpolnjevala prevzete obveznosti. Gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Popolne oskrbe torej toženka tožnici ni nudila, čeprav je takšna oskrba bila pogodbeno dogovorjena. Toženka je tožnici nudila le zdravstveno oskrbo, česa drugega pa ne. Revizija graja tudi razlago, po kateri je skladno z določbo 286. člena ZPP nastopila prekluzija glede predlaganega dokazovanja z izvedencem psihiatrom. Nepravilno je bilo ocenjeno dejstvo, da je toženka tožnici za nekatere storitve morala celo plačevati, saj je bilo to v nasprotju s sklenjeno pogodbo.

3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijska trditev, da je tožeča stranka predlagala zaslišanje izvedenca psihiatra že na prvem naroku za glavno obravnavo, ni resnična. Podatki spisa dokazujejo, da je to storila na drugem naroku, pri čemer pa je v izpodbijani sodbi (in sodbi sodišča prve stopnje) primerno obrazloženo, da ni na razpolago okoliščin, predvidenih v določbi drugega odstavka 286. člena ZPP. S trditvijo, da je v tej smeri bila storjena procesna napaka, torej tožeča stranka v reviziji uporablja dejstva, ki jih pravdni spis ne vsebuje.

6. Sicer pa v pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP). Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. člen ZPP). Tožeča stranka je postavila primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 9. 2. 2005 s trditvijo, da je toženka ravnala nemoralno, ker se je s pogodbo hotela na škodo tožnice okoristiti, podrejeno pa je zahtevala razvezo pogodbe, ker toženka ni izvrševala sprejetih obveznosti. Sodišči druge in prve stopnje sta bili procesno vezani na oba zahtevka tudi glede njune trditvene podlage. To pa pomeni, da tožeča stranka ne glede na prej opisano razlago uporabe določbe 286. člena ZPP in posledice prekluzije, ob predlogu za postavitev izvedenca psihiatra ni podala ustrezne trditvene podlage za nobenega od uveljavljanih zahtevkov: bodisi v smeri izostanka prave poslovne volje tožnice ob sklepanju pogodbe, bodisi razlogov na njeni strani, ki bi jih ji v smeri nepripravljenosti za nadaljnje izvajanje pogodbe ne bilo mogoče pripisati v krivdo. Povedano drugače: gre za nov dokaz brez navedbe dejstev ter navedbe dejanske in pravne podlage, ki bi jo predlagani dokaz podpiral. 7. Sodišče prve stopnje torej z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ni zagrešilo procesne kršitve niti v primeru relativizacije uporabe pooblastila za prekluzijo dejstev in dokazov (zdravstveno stanje tožnice naj bi postalo ključnega pomena šele na drugem naroku za glavno obravnavo).

8. Revizijsko sodišče tudi ne more pritrditi revizijskemu očitku o neskladju med razlogi izpodbijane sodbe (in sodbe sodišča prve stopnje) ter dejansko vsebino izvedenih dokazov. Sodišče druge stopnje je namreč preizkusilo dokazno oceno, sprejeto v sodbi sodišča prve stopnje in jo sprejelo, o tem pa izpodbijana sodba vsebuje potrebne razloge. Revizijski preizkus pokaže, da je vsebina izpovedi posameznih prič zajeta v sodbenih razlogih tako, kot so priče povedale. Dokazna ocena, ki sta jo sodišči druge in prve stopnje sprejeli, pa na revizijski stopnji ne more biti predmet preizkusa (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Revizijska trditev, da tožnici ni treba dokazovati „negativnega dejstva“ torej trditve, da toženka ne izpolnjuje pogodbe, ni točna. Dokazno breme glede na stanje stvari nosita obe pravdni stranki. Tožnica mora dokazati, da toženka pogodbe ne izpolnjuje po svoji krivdi, toženka pa, da se je ravnala glede oskrbe tožnice v skladu s pogodbenimi določili, pa ji je tožnica to preprečevala. Glede na obseg tožbene trditvene podlage in trditev v odgovoru na tožbo je sodišče prve stopnje vodilo dokazni postopek prav v navedeni smeri in na koncu sprejelo obrazloženo dokazno oceno z ugotovitvijo, da je toženka pogodbe izvrševala v skladu z namenom in v polnem obsegu, da pa so se težave začele v začetku leta 2006, ko je tožnica začela odklanjati toženkino pomoč. V tej smeri so bile sicer upoštevane predvsem izpovedi sosedov kot nevtralnih opazovalcev, stališče pa je bilo zavzeto tudi do izpovedi prič, ki jih je predlagala tožnica. Procesnih napak, ki jih zatrjuje revizija, ni. Očitno gre le za poskus razvrednotenja dokazne ocene mimo določbe tretjega odstavka 370. člena ZPP. Na to kaže revizijska teza, ki delne oskrbe ne zanika, v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami pa meni, da toženka tožnici ni nudila popolne oskrbe. V tem obsegu se revizijsko sodišče strinja tudi z oceno, sprejeto v izpodbijani sodbi „da so trditve glede plačevanja izpolnjevanja pogodbe v nasprotju s temeljno trditvijo, da se pogodba ni izvajala in da z zahtevkom na ničnost pogodbe nimajo zveze, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe zaradi njenega neizpolnjevanja pa so kontradiktorne“. Ni jasno, kam meri revizija s trditvijo, da zatrjevano plačevanje storitev, dogovorjenih v pogodbi, negira pogodbo samo.

10. Materialnopravno temelji izpodbijana sodba na določbah 557. do 563. člena OZ. Določba 562. člena v prvem odstavku predvideva razvezo pogodbenega razmerja zaradi spremenjenih razmer, ki imajo za posledico znatno otežkočenost izpolnjevanja podobe. Česa takega tožeča stranka ni zatrjevala. Tožbena trditvena podlaga je vztrajala pri tezi, naj se pogodba razveže zaradi njenega neizpolnjevanja. V okviru takšnih dejanskih trditev pa je izpodbijana sodba ugotovila, da je toženki bilo onemogočeno izpolnjevanje pogodbe zaradi okoliščin na tožničini strani, čeprav je pogodbo izpolnjevala in jo je pripravljena izpolnjevati tudi v bodoče. 11. Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP. V skladu z določbo 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Tožeča stranka, ki z revizijo ni uspela, jih trpi sama, tožeči stranki, ki je na revizijo odgovorila, pa mora povrniti njene revizijske stroške. Višina teh stroškov je bila odmerjena v skladu z odvetniško in taksno tarifo.