Jedro

Dejstvo, da je bila pogodba, v kateri je med drugim tudi določba o dogovorjeni krajevni pristojnosti, priložena izvršilnemu predlogu, ne zadošča za odločitev o krajevni pristojnosti dogovorjenega sodišča, saj je mogoče sporazum o krajevni pristojnosti upoštevati le ob aktivnem ravnanju pravdnih strank, ne pa tudi po uradni dolžnosti.

Izrek

Za odločanje v tej pravdni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

S. d.d. L. (v nadaljevanju tožeča stranka) je vložila dne 20.8.1998 pri Okrajnem sodišču v Postojni proti N.V. (v nadaljevanju tožena stranka) predlog za izvršbo zaradi poplačila denarne terjatve v znesku 2.202.498,90 SIT s pp. Sodišče je izdalo sklep o izvršbi, ki pa ga je zaradi ugovora tožene stranke s sklepom opr. št. I 20/98 z dne 14.10.1998 razveljavilo in obenem odločilo, da bo, zaradi dogovorjene krajevne pristojnosti, po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je z vlogo opr. št. II P 970/98 z dne 4.2.1999 Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagalo, da naj odloči o sporu o pristojnosti. Po mnenju Okrožnega sodišča v Ljubljani je za odločanje v zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru, saj tožeča stranka z nobenim procesnim dejanjem ni uveljavljala dogovorjene krajevne pristojnosti, sodišče pa dogovora o krajevni pristojnosti ne more upoštevati po uradni dolžnosti.

Stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tem pravdnem postopku je Okrožno sodišče v Kopru.

Zaradi vrednosti spornega predmeta, ki presega 2.000.000 SIT, je za sojenje v tej pravdni zadevi podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča (točka II/1 99. člena in točka II/1 100. člena Zakona o sodiščih). Splošno krajevno pristojno za toženo stranko je po podatkih spisa Okrožno sodišče v Kopru, v pogodbi št... z dne 28.7.1988 pa je v 15. členu dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani.

Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek (v katerem ni dopusten dogovor o krajevni pristojnosti) pa ni prešel v pravdnega zaradi nekega procesnega dejanja tožnika (upnika), temveč zaradi procesnega dejanja tožene stranke (dolžnika). Zato bi lahko tožeča stranka še tudi pozneje uveljavila dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča. Izhajajoč iz logike 70. člena ZPP bi jo lahko uveljavila s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku.

Tožeča stranka v izvršilnem predlogu sporazuma o krajevni pristojnosti ni omenjala, v odgovoru na ugovor z dne 28.10.1998 (prvo procesno dejanje po vloženem ugovoru) pa se na sporazum o krajevni pristojnosti tudi ni sklicevala. Ob takem ravnanju tožeče stranke dejstvo, da je bila pogodba, v kateri je med drugim tudi določba o dogovorjeni krajevni pristojnosti, priložena izvršilnemu predlogu, ne zadošča za odločitev o krajevni pristojnosti dogovorjenega sodišča, saj je mogoče sporazum o krajevni pristojnosti upoštevati le ob aktivnem ravnanju pravdnih strank, ne pa tudi po uradni dolžnosti. Okrajno sodišče v Postojni, ki je ravnalo drugače od povedanega (sporazum o krajevni pristojnosti je upoštevalo, ne da bi se tožeča stranka nanj sploh sklicevala), je zato v sklepu opr. št. I 20/98 z dne 14.10.1998 v nasprotju z določbo 70. člena ZPP odločilo, da je za sojenje stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Ob upoštevanju določbe 70. člena ZPP in procesnih dejanj tožeče stranke, bi moralo zadevo odstopiti Okrožnemu sodišču v Kopru.

O tem kompetenčnem sporu je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 22. člena ZPP.