Jedro

V seznamih izvršilnih naslovov je opredeljen izvršilni naslov, datumi izvršljivosti, zneski glavnice in zneski zamudnih obresti, tako da ima vse sestavine, ki so kot obvezne določene v 145. členu ZDavP-2. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na seznam izvršilnih naslovov, zato niso utemeljeni.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

S sklepom št. DT-47110-77/2008-0815-02 z dne 30. 11. 2008 je Davčni urad Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) ugotovil, da so knjigovodske evidence za tožnico na dan 22. 9. 2003 izkazovale davčni dolg v višini 125.022,13 EUR, ki je bil na podlagi sklepa z dne 23. 9. 2003 poplačan v višini 105.733,57 EUR, za del dolga v višini 1.066,06 pa je ugotovljeno zastaranje in se postopek izvršbe ne začne za 106.799,63 EUR. Zoper tožnico se začne postopek davčne izvršbe davčnega dolga, ki po stanju na dan 22. 9. 2003 znaša skupno še 18.243,36 EUR (glavnica v višini 7.742,37 EUR, zamudne obresti do dne 31. 8. 2003 v višini 10.480,13 EUR in stroški za sklep 20,86 EUR), z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2003 do dneva plačila (1., 2. in 3. točka izreka); odrejeno je, da se opravi izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica na računih pri A. d.d., da stroške izvršbe plača tožnica in da pritožba ne zadrži začete izvršbe (4., 5. in 6. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ ugotavlja, da je bil tožnici dne 23. 9. 2003 izdan sklep o davčni izvršbi za izterjavo neplačane davčne obveznosti, ki je bil nato po vloženi pritožbi z odločbo Ministrstva za finance z dne 20. 3. 2006 odpravljen in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, ki je v ponovljenem postopku izdal izpodbijani sklep. Prvostopenjski organ nato navaja posamezne obveznosti in zneske, s katerimi so bile poplačane ter še, da je pravica do izterjave pri obveznostih iz naslova davkov in drugih prispevkov od zaposlenih za meseca september in oktober 1998 v višini 386,28 EUR in 387,73 EUR ter pri prispevkih za zdravstveno zavarovanje od zaposlenih pri zasebnikih za mesec oktober 1998 v višini 292,05 EUR, zastarala. Ker, kot izhaja iz knjigovodskih evidenc, tožnica ni v predpisanem roku poravnala obveznosti, navedenih v seznamu izvršilnih naslovov, je bila skladno s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začeta davčna izvršba. Nato se sklicuje na določbe ZDavP-2, in sicer na 143., 145. in 152. člen.

Tožnica je zoper prvostopenjski sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. DT 499-29-100/2009-2 z dne 17. 12. 2012 zavrnilo. Tudi drugostopenjski organ se v obrazložitvi svoje odločbe sklicuje na določbe ZDavP-2, nato pa zavrne pritožbene ugovore glede vročanja na naslov stalnega prebivališča, saj je bila vročitev opravljena, tožnica pa je pravočasno vložila pritožbo. Glede ugovora, da je bil sklep o prisilni izterjavi z dne 21. 8. 2003 v celoti realiziran, pojasni, da je vpogledal v predložene knjigovodske kartice in ugotovil, da so knjigovodske kartice na dan 31. 12. 2003 izkazovale davčni dolg. Zavrne tudi navedbe o napačnem izračunu zamudnih obresti, saj niso predmet tega postopka. Prvostopenjski organ je bil dolžan izdati izpodbijan sklep, saj gre za ponovni postopek. Na podlagi napotila organa druge stopnje so bila opravljena vsa potrebna dejanja in je sklep o davčni izvršbi pravilen in zakonit. Pojasni še, da je organ prve stopnje upošteval vsa plačila tožnice, vendar se, skladno z določbami ZDavP-2 glede vrstnega reda plačila davka in pripadajočih dajatev (93. člen ZDavP-2), dospele obveznosti poravnavajo glede na vrstni red dospelost posamezne vrste davka.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in odločitev izpodbija s tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V njej povzame potek postopka in trdi, da prvostopenjski organ ni ravnal skladno z odločbo drugostopenjskega organa, izdano 20. 3. 2006, s katero je bilo pritožbi tožnice ugodeno in (prejšnji) prvostopenjski sklep o davčni izvršbi z dne 23. 9. 2003 odpravljen, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek in odločanje. V odločbi z dne 20. 3. 2006 so bile pojasnjene kršitve v delu, ki se nanaša na izvršilni naslov, v druge pritožbene razloge pa se drugostopenjski organ ni spuščal. Navaja, da obveznost znaša 121.642,26 EUR in ne 125.022,13 EUR. Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku upošteval plačila, ki so bila realizirana na podlagi odpravljenega sklepa o prisilni izterjavi, izračunal razliko in izdal nov sklep o dovolitvi izvršbe. S tem je nezakonit postopek prisilne izterjave nadaljeval brez izvršilnega naslova. Meni, da prvostopenjski organ nima pregleda ter evidence in ne knjiži plačil skladno z določbami ZDavP-2. Nasprotuje tudi obračunu obresti, kar je navajala že v predhodno vloženih pravnih sredstvih. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep z dne 30. 11. 2008 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance z dne 17. 12. 2012. Priglaša tudi stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Postopek prisilne izterjave davčnega dolga urejajo določbe ZDavP-2 v poglavju o izvršbi. Po 143. členu ZDavP-2 davčni organ v primeru, če davek ni plačan v predpisanih rokih, začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Izvršilni naslovi za davčno izvršbo so našteti v drugem odstavku 145. člena ZDavP-2, med njimi je pod točko 2 naveden izvršljiv obračun davka in pod točko 9 seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. V 157. členu ZDavP-2 (pritožba zoper sklep o izvršbi) je določeno, da je zoper sklep o izvršbi pritožba sicer dovoljena (1. točka), da pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (5. točka). Tudi po presoji sodišča oba seznama izvršilnih naslovov z dne 30. 11. 2008 po stanju na dan 31. 8. 2003, kot tudi sam izpodbijani sklep o davčni izvršbi, vsebujeta vse zahtevane elemente iz 9. točke 145. člena oziroma 151. člena ZDavP-2. V seznamih izvršilnih naslovov je opredeljen izvršilni naslov (to je obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje za zaposlene in obračun drugih davkov in prispevkov za zaposlene za tam navedena obdobja), datumi izvršljivosti, zneski glavnice in zneski zamudnih obresti, tako da ima vse sestavine, ki so kot obvezne določene v 145. členu ZDavP-2. Glede na navedeno niso utemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na seznam izvršilnih naslovov. Ugovor, da prvostopenjski nima pregleda in evidenc ter plačil ne knjiži skladno z določbami ZDavP-2 pa je zgolj pavšalen. Prav tako je pavšalen tudi ugovor glede obračuna obresti, saj konkretnih ugovorov glede obračuna zamudnih obresti, ki je kot obrestni list priložen izpodbijanemu sklepu, tožnica ne uveljavlja.

Sicer pa se sodišče strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja prvostopenjski organ, kot tudi z razlogi, s katerimi drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe zavrača pritožbene ugovore. Kolikor so ugovori, ki jih tožnica uveljavlja v tožbi enaki pritožbenim, jih z istimi razlogi, ne da bi jih ponavljalo, zavrača tudi sodišče, v smislu določbe drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.