Jedro

Zasebno tožbo v obravnavani kazenski zadevi je vložila oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost ravno v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, zato je zasebna tožba nedovoljena, pri čemer gre za neodpravljivo pomanjkljivost te vloge. Zasebni tožilec ne more sam opravljati procesnih dejanj, zato so takšna njegova dejanja neobstoječa oziroma nična.

Zato tudi skrbnikova odobritev neobstoječega procesnega dejanja, njegovega varovanca, ni mogoča.

Izrek

I. Pritožba skrbnice zasebnega tožilca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebnega tožilca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi z drugim odstavkom 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper obdolženo B. B. iz razloga po drugem odstavku 277. člena ZKP zavrglo zasebno tožbo zasebnega tožilca A. A. z dne 14. 7. 2016, prejeto 18. 7. 2016. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je zasebni tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper sklep se je pritožila skrbnica zasebnega tožilca C. C. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zasebno tožbo vložil zasebni tožilec A. A. sam, kar je ključno za odločitev v obravnavani zadevi. Zasebnemu tožilcu, ki je polnoletna oseba, je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, pravnomočnim 10. 10. 2012, zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, s čimer je izgubil tudi pravdno sposobnost (prvi odstavek 77. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Navedeno pomeni, da pravdno nesposobna oseba ne more samostojno opravljati procesnih dejanj, zato se tudi njene vloge, ki jih vloži samostojno, ne upoštevajo, ker takšne vloge nimajo pravnega učinka, ne glede na njeno pojmovanje. Bistvo (delnega) odvzema poslovne sposobnosti je, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Smiselno enako izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 81. člena ZPP, ki sodišču nalaga, naj takšni osebi postavi skrbnika, da bo lahko zanjo opravljal pravdna dejanja. Če pa takšna oseba skrbnika že ima, tedaj ravnanje po drugem odstavku 81. členu ZPP ni več potrebno ter ostane le še dejstvo, da njena lastna ravnanja ne morejo imeti pravnih posledic. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je vlogo skrbnika zasebnega tožilca najprej opravljal Center za socialno delo. Z odločbo CSD 1221-278/2017/123 z dne 21. 2. 2018 se je CSD razrešil dolžnosti skrbnika A. A. ter za skrbnico imenoval C. C., ta odločba pa zanjo učinkuje od 10. 3. 2018. 5. Ker je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zasebno tožbo v obravnavani kazenski zadevi vložila oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost ravno v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, je zato zasebna tožba nedovoljena, pri čemer gre za neodpravljivo pomanjkljivost te vloge. Zasebni tožilec ne more sam opravljati procesnih dejanj, zato so takšna njegova dejanja neobstoječa oziroma nična. In zato tudi skrbnikova odobritev neobstoječega procesnega dejanja, njegovega varovanca, ni mogoča. Iz tega razloga je neutemeljena pritožbena trditev skrbnice zasebnega tožilca, da "iz previdnosti odobrava zasebno tožbo". Kot rečeno, taka naknadna odobritev skrbnika dane izjave, ki procesno nima učinkov, ni mogoča. Ravno zaradi specifičnega področja, na katerega se nanaša pravnomočno delno odvzeta poslovna sposobnost A. A., teh pomanjkljivosti ni mogoče naknadno odpraviti, zato je neutemeljena pritožbena trditev pritožnice, da dejanja A. A. niso brez učinka in da bi sodišče moralo na podlagi 80. in 81. člena ZPP pridobiti soglasje njegovega skrbnika oziroma mu takega skrbnika postaviti. Iz že navedenih razlogov v tej odločbi v povezavi z razlogi izpodbijanega sklepa, je ta pritožbena trditev neutemeljena in pravno zmotna.

6. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na določbi drugega odstavka 54. člena in drugega odstavka 64. člena ZKP. Trdi, da je bilo sodišče dolžno postopati po ZKP, po katerem oseba z delno opravilno sposobnost, ki se po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) šteje za mladoletnika, ki je dopolnil 15 let in na podlagi drugega odstavka 54. člena ZKP lahko sama poda predlog ali vloži zasebno tožbo, kar potrjuje tudi drugi odstavek 64. člena ZKP.

7. Pritožnica si zmotno razlaga navedene zakonske določbe. Res mladoletnik, ki je dopolnil 16 let, lahko sam poda predlog ali vloži zasebno tožbo (drugi odstavek 54. člena ZKP), in tudi, da je, če je oškodovanec mladoletnik ali oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, njegov zakoniti zastopnik upravičen podajati vse izjave in opravljati vsa dejanja, ki jih je po tem zakonu upravičen podajati oziroma opravljati oškodovanec; oškodovanec, ki je dopolnil 16 let, pa je upravičen sam podajati izjave in opravljati procesna dejanja (prvi in drugi odstavek 64. člena ZKP). Po drugem odstavku 208. člena ZZZDR ima skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je že star 15 let, Center za socialno delo pa lahko po potrebi določi katere posle sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, opravljati samostojno in brez odobritve.

8. Ne glede na pravkar navedene zakonske določbe ZKP in ZZZDR je bistveno v tej zadevi, da je A. A. zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, procesno nesposobna oseba, ker nima sposobnosti vlaganja procesnih aktov oziroma vlagati drugih vlog v navedene uradne postopke. Pritožbeno sodišče še enkrat poudarja, da so zato tudi v kazenskem postopku procesna dejanja zasebnega tožilca neobstoječa oziroma nična in je zato izjava skrbnice v obravnavani pritožbi, da odobrava zasebno tožbo, ki jo je ta sam vložil 18. 7. 2016, neupoštevna, saj skrbnikova odobritev neobstoječega procesnega dejanja njegovega varovanca ni mogoča. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo zasebno tožbo, ki jo je vložila procesna nesposobna oseba sama, in zaradi take odločitve A. A. niso bile kršene ustavne pravice iz 22. in 23. člena Ustave, kar pavšalno zatrjuje pritožnica v pritožbi. Izpodbijana odločitev je torej pravilna in zakonita in ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno.

9. Zaradi slabih premoženjskih razmer, ki jih zatrjuje tudi pritožnica v pritožbi, in ker je zasebni tožilec v postopku osebnega stečaja, je pritožbeno sodišče zasebnega tožilca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.