Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zanesljivost imetnika orožja se presoja tudi glede na okoliščine, v katerih živi.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 1. 9. 2003, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Upravne enote Maribor z dne 4. 8. 2003. Z njo je bila tožniku na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o orožju (ZOro-1, Uradni list RS, št. 61/2000) odvzeta polavtomatska pištola in 37 kosov pripadajočih nabojev (1. točka izreka) ter odločeno, da pritožba ne zadrži njene izvršitve (2. točka izreka) ter da stroški postopka niso zaznamovani (3. točka izreka).
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Dejanske ugotovitve obravnavanega primera potrjujejo pravilnost sklepanja upravnih organov prve in druge stopnje, da tožnik zaradi okoliščin, v katerih živi (oziroma je živel ob izdaji upravne odločbe prve stopnje), ni več primeren in s tem tudi ne več zanesljiv za posedovanje orožja. Odnosi med njim in njegovo hčerko, s katero živi v isti stanovanjski hiši, so glede na podatke upravnih spisov tako porušeni, da dnevno prihaja do prepirov, groženj ter žalitev, zaradi katerih so že posredovali policisti, vložene pa so bile tudi kazenske ovadbe oziroma zasebne tožbe. Zanesljivost prosilca je eden izmed zakonskih pogojev za izdajo orožne listine (3. točka drugega odstavka 14. člena Zoro-1); prenehanje zanesljivosti pa je eden izmed razlogov za odvzem orožja po prvem odstavku 58. člena ZOro-1. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) med drugim navaja, da ga je odločitev sodišča prve stopnje prizadela; je star 83 let, svojih otrok nikoli ni udaril, nudil jim je najvišji možni standard; težave ima le s hčerko. Orožje potrebuje zaradi lastne varnosti. Stanovanjska hiša, v kateri živi s hčerko, naj bi bila v prihodnosti porušena, tako da bo vsak šel po svoje in prepirov ne bo več. Predlaga zaslišanje prič.
Odgovor na revizijo ni bil podan.
Revizija ni utemeljena.
S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1 obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru se opravlja tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.
Po presoji vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi oziroma tožene stranke v izpodbijanem upravnem aktu, da se tožniku odvzame orožje in orožne listine, pravilna in pravilno temelji na določbi prvega odstavka 58. člena ZOro-1. Po navedeni zakonski določbi pristojni organ odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev iz 2. do 6. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1. S 3. točko drugega odstavka 14. člena ZOro-1 pa je kot pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se posamezniku izda dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni listi in dovoljenje za posest orožja določeno, da mora biti zanesljiv. Posameznik je po določbah 16. člena ZOro-1 zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev lahko sklepa, da orožja ne bo zlorabljal in ga neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval ali ga prepuščal osebi, ki ni upravičena do posesti orožja. Posameznik po izrecni določbi 4. alinee drugega odstavka 16. člena ZOro-1 v nobenem primeru ni zanesljiv, če okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja. Glede na dejanske ugotovitve obravnavanega primera, ki med strankama niti niso sporne, in na katere je revizijsko sodišče pri svoji presoji vezano, je zaključek sodišča prve stopnje ter tožene stranke v izpodbijanem upravnem aktu o neizpolnjevanju obravnavanega zakonskega pogoja - zanesljivosti tožnika glede na okoliščine, v katerih živi, pravilna. Ker tudi po presoji revizijskega sodišča tožnik ob izdaji upravne odločbe prve stopnje ni izpolnjeval več zakonskega pogoja iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, mu je bilo pravilno in zakonito odvzeto orožje in pripadajoči naboji.
Revizijski ugovori, ki jih navaja tožnik, so ugovori dejanske narave, ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) na drugačno odločitev v zadevi ne morejo imeti vpliva.
Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.