Jedro

Bistveno za določitev konkretne nujne poti je, da pravica in dejanska možnost prehajanja mostu trenutno obstoji ter da sodišče o tem odloča po stanju ob koncu postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Nasprotni udeleženec sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ustavilo postopek proti dedičem A. A., (II.) dopustilo spremembo predloga z dne 17. 3. 2020 tako, da se namesto za parc. št. 500, 501 in 351/4, vse k. o. 0000 X., zahteva nujna pot za potrebe parc. št. 351/5, k. o. X., zatem je v korist nepremičnin parc. št. 461, k. o. 0000 X. (III.) in parc. št. 351/5, k. o. X. (IV.), v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 354/4 k. o. 0000 X., ki je last nasprotnega udeleženca, ustanovilo nujno pot za dostop z vsemi vozili in za osebni dostop, ki poteka po obstoječi asfaltirani poti v širini 2,5 metra, od zahodnega proti vzhodnemu delu obstoječe asfaltirane poti, čez parc. št. 354/4, k. o. 0000 X.1 Kar je predlagateljica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo. Na koncu je (V.) odmerilo denarno nadomestilo za ustanovitev nujne poti 4.110,45 EUR, kar mora predlagateljica v 30 dneh plačati nasprotnemu udeležencu in (V.) predlagateljici naložilo, da nosi stroške postopka, o višini katerih pa bo odločeno po pravnomočnosti tega sklepa.

2.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper celotni sklep, razen I. točke, in uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa in zavrnitev predloga za določitev nujne poti, podredno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Posamezne pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo pritožbeno sodišče nanje tudi odgovorilo.

3.V odgovoru na pritožbo predlagateljica pritrjuje izpodbijani odločitvi in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba najprej nasprotuje sklepu o dovolitvi spremembe predloga. Opozarja, da je predlagateljica z nezakonitim manevrom združevanja parcel ustvarila navidezno podlago za trditev, da ima novoustanovljena parc. št. 351/5 že vknjiženo služnost na celotni trasi novoustanovljene parc. št. 351/5 in s tem nepretrgano povezavo od javne poti preko nepremičnin nasprotnega udeleženca. Novonastala parcela je zgolj z geodetskim postopkom vzpostavila služnost tudi za nepremičnine, ki je pred združitvijo niso imele.

6.Razloge za dovolitev spremembe predloga je v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa z njimi v celoti soglaša. Zadnja sprememba predloga (17. 3. 2020) je bila posledica dejstva, da so se dotedanje parc. št. 500, 501 in 351/4 združile v novo parc. št. 351/5. Ker gre za okoliščine, do katerih je prišlo po vložitvi predloga, tudi privolitev nasprotnega udeleženca v spremembo ni bila potrebna, saj gre za situacijo iz 186. člena Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3 (v nadaljevanju: ZNP-1). Poleg tega se še vedno odloča o istih nepremičninah, le drugo oznako imajo.

7.Glede pritožbene trditve o širitvi služnosti na nepremičnine, ki je pred združitvijo niso imele, je za odločitev pomembno zemljiško knjižno stanje, saj velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako iz javno dostopnih podatkov zemljiške knjige izhaja, da je v korist vsakokratnega lastnika parcele 351/5 vknjižena stvarna služnost preko parcel 351/2 in 354/1, kar pomeni, da imajo nepremičnine predlagateljice urejeno povezavo do javne poti, razen v delu, v katerem je predlagana ustanovitev nujne poti.

8.Ko pritožba izpostavi, da sklep sodišča po eni strani govori o nujni poti z vsemi vozili, nato pa določi širino 2,5 m, kar naj bi bilo v nasprotju samo s seboj, je treba pojasniti, da je opis nujne poti povsem ustrezen in jasen, tak sklep pa je tudi izvršljiv. Po nujni poti, katere širina je določena na 2,5 m, lahko vozijo vsa vozila, katerih dimenzije omogočajo vožnjo po takšni poti. Povsem jasno je razvidno tudi, kje poteka nujna pot: v širini 2,5 m od zahodnega proti vzhodnemu delu obstoječe asfaltne poti. Zato sklepu ni mogoče očitati nikakršne nejasnosti ali celo nasprotja med izrekom in obrazložitvijo. Navsezadnje je širina nujne poti enaka kot širina služnosti na parc. št. 351/2. Da taka širina poti omogoča tudi morebiten prevoz lesa, je potrdila izvedenka gozdarske stroke.4

9.Pritožba se ne strinja z višino denarnega nadomestila, saj meni, da je to prenizko. Pri tem opozarja, da bo posledica nujne poti zmanjšanje možnosti parkiranja nasprotnega udeleženca na določenem delu nujne poti.

10.Sodišče prve stopnje je ob ogledu ugotovilo, da nujna pot ne poteka po dvorišču pred hišo nasprotnega udeleženca, v smislu notranjega oz. zaprtega dvorišča, ampak 6 m stran od hiše, kjer je že asfaltirana pot, po kateri potekajo prevozi in prehodi do drugih - ugotovljeno je bilo, da pot uporablja več uporabnikov.5 Zagotovo je obremenitev nepremičnine, ko se nujna pot ustanovi po takšni poti, kot v obravnavanem primeru, dosti manjša, kot če opisane okoliščine ne bi bile podane in bi bilo treba pot še utrditi in če bi pot služila samo predlagateljici.6 Glede na vse to so pomisleki o parkiranju na dvorišču nasprotnega udeleženca neutemeljeni.

11.Pritožba nadalje opozarja, da je most preko potoka C. črna gradnja, predlagateljici je bilo 27. 11. 2017 odrejeno, da ga mora do 15. 5. 2018 odstraniti in vzpostaviti prejšnje stanje. Zaznamba je še vedno vpisana v zemljiški knjigi. Pritožba zato meni, da je zmoten zaključek, da ima predlagateljica pravico uporabljati most.

12.Že v sklepu II Cp 1175/2021 z dne 19. 10. 2021 je pritožbeno sodišče glede tega pritožbenega očitka pojasnilo, da za določitev nujne poti upravni status mostu ni relevanten ter da je pomembno, da most dejansko obstaja in ga predlagateljica uporablja za prehajanje potoka, kot pot do javne ceste. Bistveno za določitev nujne poti je, da je most čez potok zgrajen in dejansko v uporabi na način, da ji je s tem zagotovljena neprekinjena pot do javne ceste ter, da ima most tudi pravico uporabljati. In vse to je sodišče prve stopnje v tem nepravdnem postopku ugotovilo in tudi podrobno obrazložilo.7 Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pravica in dejanska možnost prehajanja mostu trenutno obstoji ter da sodišče o tem odloča po stanju ob koncu postopka. Če bi se odločilne okoliščine bistveno spremenile, kar bi vplivalo na zveznost dostopa in rezultat tehtanja koristi in obremenitev, bo nasprotni udeleženec lahko postopal po določbi 90. člena SPZ in predlagal odpravo nujne poti. Ko oporeka pritožba predlagateljičini pravici, je treba opozoriti na ustanovljeno stavbno pravico, ki jo tudi pritožba omeni na več mestih.

13.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je zmotna ugotovitev dejanske pozicije spornega mostu. V prvi vknjiženi stavbni pravici (ID pravice ... s pričetkom učinkovanja 5. 4. 2017) je navedena površina zgrajenega mostu 2,6 m2 z natančno določenimi Gauss-Krugerjevimi koordinatami, kasnejša vknjižba stavbne pravice za most v površini 14,9 m2 pa ima vpisane drugačne Gauss-Krugerjeve koordinate. Za pritožbo je zato očitno, da se pri obeh vpisih ne ujema površina mostu in tudi ne njegove koordinate, pri čemer se most po izgradnji ni spreminjal ne po površini in ne po legi. Sodišče bi moralo razčistiti v postopku, kje most dejansko leži. Pritožba meni, da sklepanje sodišča o tem ne zadošča, ampak mora biti odločitev oprta na relevantne dokaze.

14.Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da je za določitev nujne poti ključno, da most dejansko stoji, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi ob ogledu na kraju samem in da se uporablja za dostop s predlagateljičine nepremičnine do javne poti. Končno se koordinate na skici (list. št. 675) ujemajo s koordinatami, kot so zapisane v vknjižbi stavbne pravice pri nepremičnini ID znak parcela 0000 742/2, na kateri leži most. Zato so pritožbene navedbe o nejasnosti lege mostu oz. o nejasnosti njegovih koordinat za določitev nujne poti nerelevantne. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa most niti ne predstavlja dela nujne poti, ampak le element izkazovanja zveznosti poti.

15.Tudi očitki o prenizki stopnji dokaznega standarda za meritorno odločanje v konkretnem primeru so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je namreč izvedlo obširen dokazni postopek, dokaze tudi ustrezno ovrednotilo in upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP,8 pritožbeno sodišče pa takšno dokazno oceno v celoti sprejema kot življenjsko in prepričljivo.

16.Na pritožbene navedbe o tem, da most ob večjem dežju pomeni pregrado za odtekanje narasle vode, oz. jez, ki blokira pretok vode in usmerja vodo z naplavinami na bližja kmetijska zemljišča, pritožbeno sodišče odgovarja, da gre pri tem za upravnopravno vprašanje, ki v postopku določitve nujne poti ni pravno relevantno, lahko pa je predmet kakšnega drugega (upravnega) postopka.

17.Ko se nasprotni udeleženec sklicuje na sodno prakso (npr. VSL I Cp 800/2017 in druge) je treba opozoriti, da se vprašanje nujne poti vedno presoja glede na okoliščine konkretnega primera. Gotovo je situacija v zvezi z vodotokom drugačna, če bo čezenj še potrebno urediti ustrezno premostitev, kot če v naravi obstaja most, ki omogoča prehod in ko se ta most tudi dejansko že uporablja, kot je to v obravnavanem primeru. Pri določitvi nujne poti mora tako sodišče upoštevati prav vse dejanske okoliščine in določiti pot, ki najmanj obremenjuje tujo nepremičnino (drugi odstavek 89. člena Stvarnopravnega zakonika,9 v nadaljevanju: SPZ).

18.Nasprotni udeleženec opozarja v pritožbi tudi na možnost poti preko "B." ter v tej zvezi izpostavlja, da je bil sporni most zgrajen šele okrog leta 2010 in da je bila pred tem na istem mestu lesena brv za peš dostop. Dostopna pot z vpreženim konjem je šla preko "B.", nasprotni udeleženec meni, da je po navedeni trasi predlagateljica zagotovo pridobila služnost poti. Ta pot tudi ne potrebuje prečenja potoka C., v naravi je še vedno mogoča brez obremenitve nepremičnine nasprotnega udeleženca z nujno potjo in brez uporabe mostu.

19.O tej možnosti, poti preko "B.", je sodišče prve stopnje svoje stališče podrobno pojasnilo v 62. in 63. točki obrazložitve. Po opravljenem ogledu je ugotovilo, da bi pot po tej trasi prečila dvorišče le nekaj metrov od vhoda in blizu oken na parc. št. 393, nato pa bi potekala preko najboljših kmetijskih zemljišč, pri čemer pot ni utrjena in bi vožnja po takem terenu lahko poškodovala genezo tal. Taka pot bi tudi razdelila nepremičnino, po kateri bi potekala, na dva dela. Vse to nepremičnino bistveno bolj obremenjuje kot potek poti v nekajmetrskem odmiku in na robu parcele (kot je to pri trasi nujne poti). Sodišče prve stopnje je poleg tega ugotovilo glede te poti, da gre trasa tudi po že urejeni zelenici, v nadaljevanju je poraščena z manjšim drevjem in na koncu zagrajena z žičnato ograjo. Nekdanja pot je v nadaljevanju zaraščena in za vožnjo očitno že dolgo ni bila uporabljena. Posegi na pot, ki je včasih obstajala, bi morali biti obsežni in bi bili za nepremičnino obremenjujoči. Končno sodišče ugotovi, da bi bilo za dostop do druge predlagateljičine nepremičnine (parc. št. 351/5) prav tako potrebno prečiti vodno telo (kot je to pri nujni poti po zemljišču nasprotnega udeleženca). Vse to nedvomno kaže, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je za nujno pot bolj primerna trasa po zemljišču nasprotnega udeleženca. Pri tem je treba jasno reči, da vsaka nujna pot pomeni določen poseg v lastninsko pravico. To je tudi razlog, da je treba nujno pot določiti tako, da kar najmanj obremenjuje tujo nepremičnino. In to je bilo v obravnavani zadevi pravilno ugotovljeno ravno za traso po zemljišču nasprotnega udeleženca.

20.Pritožba govori še o izgradnji nove poti ob potoku C., o čemer je nasprotni udeleženec obvestil sodišče v vlogi z dne 16. 11. 2023 in glede na to dejstvo predlagal ponovno odprtje postopka. Pritožba je bila vložena 15. 12. 2023, vendar v njej nasprotni udeleženec samo ponavlja trditve o tem, da bo pot zgrajena. Spremenjene okoliščine bi lahko pomenila kvečjemu zgrajena pot, ne zgolj začetek posegov za izgradnjo neke poti ob potoku C. (za katere predlagateljica v odgovoru na pritožbo pravi, da gre za intervencijsko pot namenjeno popoplavni sanaciji). Iz tega pritožbeno sodišče sklepa, da pot tudi ob vložitvi pritožbe ni bila zgrajena. Kot je že bilo pojasnjeno, sodi sodišče po stanju ob zaključku postopka, torej ob izdaji odločbe. Morebitne kasnejše spremembe so lahko zato kvečjemu podlaga za sprožitev postopka po 90. členu SPZ.

21.Vprašanje, ali ima nasprotni udeleženec pravni interes za ničnostno tožbo glede pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, za odločitev o ustanovitvi nujne poti ni pravno relevantno. Nasprotni udeleženec seveda takšno tožbo lahko vloži in takrat se bo presojalo o njeni dovoljenosti in utemeljenosti. Če bi z njo uspel, bi tudi to dejstvo mogoče lahko pomenilo okoliščino za začetek postopka po 90. členu SPZ.

22.Zadnje vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba, je vprašanje predlagateljičinega prispevka za ureditev poti v letu 2008. Način izračuna nadomestila je sodišče prve stopnje pojasnilo v 69. in 70. točki obrazložitve. Razloge, zakaj verjame predlagateljici, je sodišče prve stopnje pojasnilo in z njimi pritožbeno sodišče soglaša. Pritožba se sprašuje, kak bi lahko bil predlagateljičin motiv, da v letu 2008 prispeva 1/3 stroškov. Iz obrazložitve je razvidno, da je šlo za izgradnjo-prestavitev ceste: predlagateljica je v zvezi s tem trdila, da je bila pot takrat prestavljena stran od hiše in torej ne poteka več po dvorišču hiše nasprotnega udeleženca.10 Ker so bile tik pred ureditvijo poti (v letu 2007) poplave,11 v tem pritožbeno sodišče vidi zadosten razlog za tožničino sofinanciranje.

23.Ker niso podani zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

24.Nasprotni udeleženec ni bil uspešen s pritožbo, zato sam nosi njene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Nepremičnine, ki bodo omenjane v sklepu, ležijo v k. o. X., zato bo v nadaljevanju izpuščena oznaka katastrske občine.

2Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami.

3Uradni list RS, št. 16/2019.

456. točka obrazložitve

552. in 71. točka obrazložitve.

6V nadaljevanju bo pojasnjeno tudi, da je ravno to eden od argumentov, da je ta pot bistveno bolj primerna za nujno pot od tiste preko "B.".

736. točka obrazložitve.

8Ta določa: "Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka."

9Uradni list RS, št. 87/2002, s spremembami

10Trditve, povzete v 3. točki obrazložitve.

11To je ugotovljeno v 70. točki obrazložitve.