Jedro

V pritožbi tožeča stranka navaja, da ima še vedno pravni interes za tožbene zahtevke, saj ima predvsem pravico do vračila zneska, ki ga je plačala na podlagi neveljavno sklenjene pogodbe. Iz te pritožbene navedbe izhaja prepričanje tožnika, da mu toženec dolguje vtoževani znesek iz naslova kupnine za poslovni delež. Ker pa je zahtevek na plačilo denarnega zneska tožnik med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljeval z navedbami, da je toženec po podpisu Pogodbe z računa družbe dvignil 500.000,00 SIT, omenjene pritožbene navedbe pomenijo spremembo tožbe v pritožbenem postopku. S spremembo trditvene podlage v pritožbenem postopku pa pritožnik ne more izpodbiti presoje sodišča prve stopnje, da tožnik kot družbenik M., d.o.o. (niti po izbrisu te družbe iz sodnega registra) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov izbrisane družbe proti svojemu dolžniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Zahtevek tožnika za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Povzetek trditvene podlage tožeče stranke

1. Iz tožbenih navedb je razvidno, da je tožnik od toženca kupil njegov 100 % poslovni delež v družbi M., d.o.o. V obliki notarskega zapisa sestavljene pogodbe o odtujitvi poslovnega deleža notarke M. L. SV 153/06 z dne 22. 6. 2006 (v nadaljevanju Pogodba) pa ni podpisal pred notarko. Pač pa mu je vnaprej pripravljeni notarski zapis pogodbe v podpis izročil toženčev sin v gostilni B.. Ker je bil takrat tožnik v vinjenem stanju, je toženčev sin izkoristil njegovo vinjenost in notarski zapis je bil tako podpisan pod vplivom prevare in zmote, saj tožnik zaradi opitosti ni vedel, kaj podpisuje. Po podpisu pogodbe je toženec z računa družbe dvignil 500.000,00 SIT (sedaj 2.086,46 EUR). Ker toženec pogodbe ni podpisal pred notarko, je ta nična. Zaradi manjkajoče tožnikove volje za sklenitev omenjene pogodbe je ta tudi neveljavna. Zato uveljavlja zahtevke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo oziroma zavrglo in so razvidni iz naslednje točke.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe postopek delno ustavilo (v tistem delu, ki se nanaša na umik tožbenega zahtevka za vzpostavitev prejšnjega lastništva poslovnih deležev družbe M., d.o.o., v sodnem registru) (I. točka izreka). Tožbo je v tistem delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti v obliki notarskega zapisa M. L. sklenjene Pogodbe o odplačni odtujitvi poslovnega deleža v družbi M., d.o.o., z dne 23. 2. 2006 zavrglo (II. točka izreka). Prvi podrejeni tožbeni zahtevek na razveljavitev iste pogodbe in drugi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo 2.086,46 EUR s pripadki pa je zavrnilo (III. in IV. točka izreka). Hkrati je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške (V. točka izreka).

Postopek pred sodiščem prve stopnje

3. S sklepom I Pg 11/2007 z dne 6. 7. 2012 je sodišče prve stopnje pozvalo tožečo stranko, naj nesklepčno tožbo v tistem delu, ki se nanaša na zahtevek na plačilo 500.000,00 SIT (sedaj 2.046,64 EUR) dopolni z navedbami glede višine, temelja, okoliščin in podlage za upravičenost vtoževanega zneska ter drugih okoliščin. V tem sklepu jo je opozorilo na posledice, če tožbe ustrezno ne bi popravila.

4. Tožeča stranka je na ta sklep reagirala z vlogo z dne 20. 8. 2012, v kateri je zatrdila, da je vse potrebne elemente za sklepčnost tožbe navedla že v tožbi ter k temu med drugim dodala, da ima tudi po izbrisu družbe M., d.o.o., iz sodnega registra še vedno pravni interes na tožbenem zahtevku, „saj ima predvsem pravico do vračila zneska, ki ga je plačala na podlagi neveljavno sklenjene pogodbe“. Da vtoževanih 500.000,00 SIT sedaj zahteva na drugi podlagi (iz naslova plačila kupnine za poslovni delež) pa ni zatrdila. Izrecno pa je zapisala, da „uveljavlja isti tožbeni zahtevek v sedaj veljavni valuti EUR-ih, torej zahteva 2.086,46 EUR s pripadki“.

Obrazložitev izpodbijane sodbe

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Kljub temu ni izdalo zamudne sodbe, pač pa je tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da tožeča stranka ni utemeljila pravnega interesa za ugotovitveno tožbo na ničnost pogodbe. Tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe pa je nesklepčen, saj tožeča stranka ni navedla dejstev, iz katerih bi bilo razvidno, da je bila v času podpisa pogodbe v zmoti ali prevarana. Poslovna nesposobnost v času sklenitve pogodbe pa ima za posledico ničnost pogodbe, ne pa njene neveljavnosti. Nesklepčen je tudi denarni zahtevek, saj iz navedb tožeče stranke ne izhaja, da ji je tožena stranka dolžna plačati denarni zahtevek.

Pritožba tožeče stranke in odgovor tožene

6. Proti tej odločbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je „vse pritožbene razloge“. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo spremeni njej v prid. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

7. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Navedla je, da sta Pogodbo pravdni stranki sklenili v D. pred notarko M. L., ki je notarski zapis tudi pripravila. Notarski zapisnik je bil sklenjen v njeni pisarni, tožnik pa je ves čas deloval zelo uglajeno in premišljeno in o kakršnemkoli vinjenem stanju ni bilo najmanjšega sledu.

8. Pritožba ni utemeljena.

K zavrnitvi pritožbe proti sklepu o delni ustavitvi postopka

9. Pritožbe proti I. točki izreka izpodbijane odločbe pritožnik ni obrazložil. Zato je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus tega dela sklepa. Ker pa ob tem ni zasledilo nobenih uradno upoštevnih kršitev, je pritožbo proti temu delu odločbe kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

K zavrnitvi pritožbe proti zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo denarnega zneska

10. V pritožbi tožeča stranka navaja, da ima še vedno pravni interes za tožbene zahtevke, saj ima predvsem pravico do vračila zneska, ki ga je plačala na podlagi neveljavno sklenjene pogodbe. Iz te pritožbene navedbe izhaja prepričanje tožnika, da mu toženec dolguje vtoževani znesek iz naslova kupnine za poslovni delež. Ker pa je zahtevek na plačilo denarnega zneska tožnik med postopkom pred sodiščem prve stopnje utemeljeval z navedbami, da je toženec po podpisu Pogodbe z računa družbe dvignil 500.000,00 SIT, omenjene pritožbene navedbe pomenijo spremembo tožbe v pritožbenem postopku. S spremembo trditvene podlage v pritožbenem postopku pa pritožnik ne more izpodbiti presoje sodišča prve stopnje, da tožnik kot družbenik M., d.o.o. (niti po izbrisu te družbe iz sodnega registra) ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevkov izbrisane družbe proti svojemu dolžniku (prim. 443. člen do 444. člen ZFPPIPP).

K zavrnitvi pritožbe proti zavrženju tožbe na ničnost pogodbe

11. Sklicevanje tožeče stranke na neupravičeno obogatitev in postavitev verzijskega zahtevka od sodišča prve stopnje ne zahteva ugotovitve ničnosti pogodbe po uradni dolžnosti, kot zmotno navaja pritožnik. V 10. točki te obrazložitve je pojasnjeno, da je tožbeni zahtevek na plačilo denarnega zneska nesklepčen in kot tak neutemeljen. Zato drži presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za tožbo na ničnost pogodbe. Zato pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

K zavrnitvi pritožbe na zavrnitev tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe

12. S pritožbenim navajanjem, da „je sodišče spregledalo, da je tožeča stranka postavila ta zahtevek podredno in sicer za primer, če ne bi bilo ugodeno zahtevku na ugotovitev ničnosti,“ pritožnik ni izpodbil presoje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni podala navedb za presojo, da je bil tožnik do te mere alkoholiziran, da ni vedel, kaj podpisuje.

Zaključek

13. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba v nobeni točki ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo v celoti kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

14. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).