Jedro

Tožena stranka je pravilno zaključila, da upoštevaje višino dvignjenih gotovinskih sredstev, brez izkazane namembnosti uporabe, ki znatno presegajo znesek potrebnega predujma po 233. členu ZFPPIPP, tožeča stranka ne izkazuje pogojev za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka po povzemanju podatkov iz prošnje tožeče stranke ter listinskih dokazov ugotavlja, da iz poslovne dokumentacije izhaja, da je tožeča stranka v času od 1. 9. do 24. 12. 2012 izvedla 7 gotovinskih dvigov s poslovnega TRR v skupni vsoti 53.050 EUR pri čemer namembnost zneska v višini 21.603,28 EUR za vračilo kredita ni izkazala. Tožeča stranka je namreč v dokaz predložila zgolj 9 blagajniških izdatkov datiranih na dan 16. 11. 2012, ki niso bili opremljeni niti z žigom niti s podpisom odgovorne osebe, ki so bili sicer kasneje na poziv sodišča naknadno podpisani s strani direktorice. Nadalje navaja, da je Davčna uprava RS poleg drugih očitkov v sklep z dne 4. 12. 2012 ugotovila, da je odgovorna oseba tožeče stranke od 30. 1. do 31. 8. 2012 brez verodostojne dokumentacije dvignila gotovino v višini 57.100 EUR in zaključuje, da tožeča stranka ob pričakovani skrbnosti dobrega gospodarja to, da so bila sredstva namenjena poplačilu kreditov ne more dokazovati s predložitvijo (očitno nepopolnih in dopolnjenih) blagajniških izdatkov, temveč z drugačno poslovno dokumentacijo (npr. kreditnimi pogodbami, iz katerih so razvidne stranke in vsebina poslovnega razmerja oziroma dokumenti s katerimi kreditodajalec potrjuje plačilo kredita). Navedeno pomeni, da ostaja razlika dvignjenih gotovinskih sredstev v višini 31.967,72 EUR brez izkazane namembnosti oziroma uporabe. Ker ta znesek znatno presega znesek potrebnega predujma po 233. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerem naj bi bil znesek predujma 3.434,50 EUR tožena stranka ugotavlja, da ima tožeča stranka sredstva za plačilo predujma, zaradi česar je prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 2. alinee drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da nima denarnih sredstev za plačilo predujma za uvedbo stečajnega postopka, ker ima blokiran TRR in blokirano terjatev pri A. d.o.o. s strani Davčne uprave Republike Slovenije, zaradi neplačanih prispevkov za socialno varnost. Nadalje navaja, da je direktorica družbe tožeči stranki posodila denarna sredstva dne 15. 1. 2012, 961.20,00 EUR, dne 17. 2. 2012, 7.660,00 EUR, 16. 5. 2012, 4.920,48 EUR, 18. 5. 2012, 615,00 EUR, 30. 5. 2012, 600,00 EUR, 5. 6. 2012, 3.522,00 EUR, 13. 7. 2012, 148,60 EUR, 15. 7. 2012, 1.452,00 EUR, 16. 7. 2012, 2.742,00 EUR, ki jih je tožeča stranka vrnila dne 16. 11. 2012 v skupnem znesku 21. 603,28 EUR. Na dan 16. 11. 2012 je tožeča stranka v blagajni izkazovala denarna sredstva v višini 2.418,52 EUR, pri čemer pa še ni upoštevala izplačila neto plač in plačila materialnih strokov v višini 7.354,25 EUR, ki jih je družba dolgovala zaposlenemu B.B. Družba je naknadno zaposlenemu B.B. izplačala 2.418,52 EUR neto plače iz blagajne, tako da je stanje blagajne po izplačilu plače 0. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in nadalje navaja, da navedba tožeče stranke o blokiranem TRR ni upoštevna, saj v času izdelava bančnega izpiska dne 24. 12. 2012 ta ni bil blokiran. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe ostaja tudi ob predpostavki izkazanega obstoja kredita v višini 21.603,28 EUR in njegovega poplačila nepojasnjeno na kakšen način je družba porabila preostanek dvignjenih sredstev v razliki 7.325,12 EUR, kar bi zadoščalo za zahtevani znesek predujma v stečajnem postopku. Navedbe glede izplačil upniku B.B. pa predstavljajo tožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati. Sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem spor, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Kakor je bilo tožeči stranki že obrazloženo so do brezplačne pravne pomoči na podlagi 10. člena ZBPP poleg fizičnih oseb, upravičene tudi druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči, pri čemer se po drugem odstavku 3. člena ZBPP, v primeru da se brezplačna pravna pomoč uveljavlja po posebnem zakonu, določbe ZBPP uporabljajo le glede vprašanj, ki ji jih poseben zakon ne ureja. ZFPPIPP v 6. odstavku 233. člena določa, da je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, upravičena do brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma, po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, to je ZBPP.

V zadevi ni sporno da znaša upoštevaje določbe prvi odstavek 233. člena ZFPPIPP predujem za uvedbo stečajnega postopka 3.434,50 EUR. Tožena stranka je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključila, da upoštevaje višino dvignjenih gotovinskih sredstev, brez izkazane namembnosti uporabe, ki znatno presegajo znesek potrebnega predujma po 233. členu ZFPPIPP, tožeča stranka ne izkazuje pogojev za dodelitev BPP. Zato je tožena stranka prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 2. alinee drugega ostavka 37. člena ZBPP v zvezi s šestim odstavkom 233. člena ZFPPIPP, pravilno kot neutemeljeno zavrnila.

Navedbe tožeče stranke v tožbi glede datumov in višine posojil, ki naj bi jih odgovorna oseba C.C. posodila tožeči stranki ter navedbe glede izplačil razpoložljivih blagajniških sredstev v korist B.B. iz naslova dolgovane plače, predstavljajo v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 tožbeno novoto, ki jo sodišče ne more upoštevati, saj je bila tožeča stranka v postopku za dodelitev BPP pozvana naj predloži dokazila o upravičenosti gotovinskih dvigov iz njenega TRR, pred podajo predloga za uvedbo stečajnega postopka. Pa tudi sicer tožeča stranka sodišču za svoje tožbene navedbe, ki sicer niso upoštevne, ni predložila nobenih dokazov.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.