Jedro

Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so tožeči stranki nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku. Tožena stranka je stroške tožeče stranke pravilno odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Inšpektor za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Koper odločil, da se tožeči stranki priznajo stroški pravnega zastopanja v pritožbenem postopku v zvezi s pritožbo št. CZU-16/2011 (GOO-3B) z dne 27. 12. 2016 zoper sklep št. 06113-677/2009-1020 z dne 7. 12. 2016 v skupnem znesku 182,50 EUR (točka 1 izreka). Stroški pravnega zastopanja se plačajo v roku 30 dni od dneva dokončnosti tega sklepa na tam navedeni fiduciarni račun odvetniške družbe A. o.p., d.o.o. (točka 2 izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetniška družba A. o.p., d.o.o. (v nadaljevanju odvetniška družba), uspela s pritožbo zoper sklep Inšpektorja za okolje Inšpektorata RS za okolje in prostor-OE Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) št. 06113-677/2009-1020 z dne 7. 12. 2016, s katero je bila tožeči stranki naložena založitev zneska za kritje stroškov izvršbe, izvršljive in pravnomočne odločbe št. 06113-677/2009-97 z dne 17. 2. 2012, v višini 4.876.120,00 EUR.

2. V nadaljevanju navaja, da je v vlogi in njeni dopolnitvi tožeča stranka uveljavlja stroške za zastopanje za pritožbo v višini 6.465,00 EUR, plačane upravne takse za pritožbo 18,10 EUR, pavšalni znesek za stroške 20 EUR in 22 % DDV. Sklicevanje tožeče stranke na določbe Zakona o odvetniški tarifi (Ur.l. RS, št. 67/8, 35/9, v nadaljevanju ZOdvT) in tarifne številke iz tega zakona v povezavi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Ur.l. RS, št. 2/15; v nadaljevanju OT) je neutemeljeno. Drugi odstavek 20. člena OT določa, da če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo te tarife in po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (Ur.l. RS, št. 67/08 in 35/05, v nadaljevanju ZOdvT-C) se odvetniški stroški v tem postopku in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po ZOdvT-C. V konkretnem primeru ne gre za sodni postopek ampak za upravni postopek pritožbe zoper sklep, ki je bil izdan v času veljavnosti OT, zato je prvostopenjski organ presojal višino stroškov pravnega zastopanja v pritožbenem postopku zoper sklep v skladu z OT. Stroške je določil v skladu z drugim odstavkom 2. člena in 13. členom OT ter tar. št. 28 posebnega dela OT, na podlagi katerega je priznal stroške sestave pritožbe v višini 250 točk x 0,459 EUR + 22 % DDV, pavšalne stroške 20,00 EUR + 22% DDV, upravno takso 18,10 EUR, kar skupaj znaša 182,50 EUR.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo. Po tem, ko je povzelo potek celotnega inšpekcijskega postopka je zaključilo, da je ugovor tožeče stranke, da je vrednost zadeve ocenljiva, neutemeljen. V obravnavani zadevi je bilo z inšpekcijsko odločbo odrejeno na podlagi 157. člena Zakona o varstvu okolja, da mora tožeča stranka odstraniti zemeljski izkop, ki ga je nezakonito vnesla na tam navedena zemljišča. Predmet navedene upravne zadeve je torej obveznost inšpekcijskega zavezanca (odstranitev zemeljskega izkopa) oziroma dejanje, ki ga ni mogoče izraziti v denarni vrednosti. Upravni organ prve stopnje je tako zadevo pravilno opredelil kot neocenljivo in pri priznanju priglašenih stroškov za sestavo pritožbe pravilno uporabil 5. točko v povezavi z 2. alinejo 1. točke tar. št. 28 OT.

4. Tožeča stranka v tožbi izpodbija sklep tožene stranke. V tožbi navaja, da je v zadevi priglasila stroške v skladu z ZOdvT, saj se je predmetni postopek začel pred uveljavitvijo OT. Nepravilno je stališče prvostopnega organa, da se OT lahko uporablja zgolj za sodne ne pa tudi za upravne postopke. Navaja, da prvi odstavek 133. člena (pravilno 113. člen) Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka v beme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Nadalje določa drugi odstavek istega člena, da gredo v primeru, da se je postopek začel po uradni dolžnosti in se postopek konča za stranko ugodno v breme organa, razen osebnih stroškov stranke. Pravilnik o stroških v upravnem postopku v 14. členu določa, da se za pooblaščence, ki so odvetniki, stroški pravdnega zastopanja v upravnem postopku odmerijo po odvetniški tarifi. Pri tem je z besedno zvezo "odvetniška tarifa" mišljena vsakokratna veljavna zakonodaja s področja določanja tarife odvetniških stroškov. Uradna oseba je napačno uporabila materialno pravo s tem, ko je zavzela stališče, da prehodnih določb ZOdvT oziroma OT, ni mogoče uporabiti v upravnih postopkih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tudi navedeno, da je prvostopenjski organ pri odmeri stroškov upošteval OT, kar je v nasprotju s prejšnjo navedbo, da se v upravnih postopkih ne uporabljajo določbe ZOdvT oziroma OT. V nadaljevanju očita prvostopnemu organu bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

5. Sklicuje se na obrazložitev sodbe I U 800/2015 z dne 1. 9. 2015, iz katere izhaja, da mora upravni organ preveriti ali so priglašeni stroški v skladu z OT, pri tem je merodajen ZOdvT skupaj z OT, ki je veljaven ob začetku tega postopka na prvi stopnji (sodba Vrhovnega sodišča RS X IPs 88/2014 z dne 14. 5. 2014) ne glede na to, ali se je kasneje postopek nadaljeval in je v tem obdobju že veljala spremenjena zakonodaja. Gre za povrnitev stroškov za že opravljena procesna dejanja, DDV pa se odmeri skladno s stopnjo, ki je veljala ob vložitvi pravnega sredstva (sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 408/2008 z dne 25 9. 2008).

6. V konkretnem primeru se je postopek zoper toženo stranko začel v 2009, ko je bil za odmero stroškov odvetniških storitev veljaven ZOdvT. Glede na navedeno bi tožena stranka tožeči stranki morala priznati stroške upravnega postopka za pritožbo po tar. št. 3468, plačano upravno takso, pavšali znesek za stroške po tar. št. 6002 in 22 % DDV v skupni v višini 7.933,78 EUR, saj je organ v svoji odločbi tožeči stranki naložil plačilo predujma za stroške izvršbe po tretji osebi, v višini 4.867.120,00 EUR.

7. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi ter ji prizna stroške upravnega postopka v višini 7.933,78 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. V zadevi ni sporno, da se je v inšpekcijski zadevi št. 06113-677/2009 v kateri je inšpekcijski zavezanec tožeča stranka postopek začel v letu 2009. Dne 17. 2. 2012 je bila tožeči stranki izdana (dopolnilna) inšpekcijska odločba št. 6113-677/2009-97, ki je bila potrjena z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0613-39/2010/28 z dne 30. 7. 2013, ki je postala pravnomočna z odločbo Upravnega sodišča RS št. III U 305/2013-9 z dne 3. 4. 2014. V zadevi je bil dne 30. 1. 2015 izdan sklep o izvršbi št. 06113-677/2009-36, ki je postal dokončen in pravnomočen, ki se izvršuje. V nadaljevanju je upravni organ prve stopnje s sklepom št. 06113-677/2009-1020 z dne 7. 12. 2017 odredil, da mora tožeča stranka v 8-ih dneh po vročitvi tega sklepa založiti znesek potreben za kritje izvršilnih stroškov v inšpekcijski zadevi št. 06113-677/2009, in sicer v višini 4.876.120,00 EUR, sicer se bodo ta denarna sredstva prisilno izterjala. Pritožbeni organ je pritožbi zoper ta sklep ugodil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek. Predmet odločanja v tem upravnem sporu je odločanje o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbe zoper sklep, s katero je tožeča stranka uspela.

11. Pravilnik o stroških v upravnem postopku, ki ga je na podlagi 120. člena ZUP sprejel minister, v prvem odstavku 14. člena določa, da se za pooblaščence, ki so odvetniki, stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, ki jo določa odvetniška tarifa, če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali jih uradna oseba ustrezno zniža. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo (prvi odstavek 14. člena Pravilnika).

12. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka uspela s pritožbo zoper sklep z dne 7. 12. 2017, izdan na podlagi drugega odstavka 297. člena ZUP, v postopku upravne izvršbe začete s sklepom o izvršbi z dne 30. 1. 2015. V času opravljanja storitve odvetnika, prav tako pa tudi v času pričetka postopka upravne izvršbe zaradi neizvršitve inšpekcijske odločbe je veljala Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT), ki v 12. členu določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik dela opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo (drugi odstavek 12. člena OT).

13. Ugovor tožeče stranke, da bi tožena stranka morala glede na prehodne in končne določbe 20. člena OT po katerih se v primeru, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo ter tarife in po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdv-C) odmeriti odvetniške stroške v tem postopku in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po ZOdv-C, ni utemeljen. Inšpekcijski postopek, na katerega se sklicuje tožeča stranka je bil, kakor je bilo že navedeno, pravnomočno zaključen. Predmet odmere v konkretni zadevi so stroški, ki so nastali tožeči stranki v izvršilnem postopku, ki se je začel zato, ker tožeča stranka pravnomočne inšpekcijske odločbe ni izvršila v določenem roku in se je pričel po uveljavitvi OT. Zato je po mnenju sodišča tožena stranka pravilno stroške tožeče stranke odmerila v skladu z OT, ki je veljala v času začetka izvršilnega postopka in oprave dejanj odvetnika tožeče stranke. Prvi odstavek 14. člena Pravilnika namreč določa, da se stroški odmerijo po odvetniški tarifi, kar pomeni, da se odmeri stroške po odvetniški tarifi, ki je veljala v času, ko se je opravila storitev. Navedeno določbo Pravilnika namreč ni mogoče razlagati tako, kot jo razlaga tožeča stranka, da se stroški postopka odmerijo v skladu z zakonom, ki določa odvetniško tarifo. Glede na to, da je bila storitev tožeče stranke opravljena 27. 12. 2016 in je odvetnik delo opravil v času veljavnosti OT. je tožena stranka pravilno uporabila drugi odstavek 12. člena OT, to je po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Neutemeljeno je sklicevanje tožeče stranke na pravno stališče v zadevi I U 800/2015, saj gre za po vsebini neprimerljivo situacijo.

14. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno določila višino priznanih stroškov pravnega zastopanja v skupnem znesku 182,50 EUR v skladu s 5. točko tarifne številke 28 OT upoštevaje 2. alinejo prve točke 28. člena OT. V konkretni zadevi gre za sklep o založitvi stroškov, ki je izdan v postopku izvršitve inšpekcijske odločbe, zato po mnenju sodišča vrednost postopka ni ocenljiva. Z navedenim sklepom je bila namreč tožeči stranki naložena zgolj založitev zneska, ki je potreben za kritje izvršilnih stroškov, ki bodo obračunani v poznejšem obračunu.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata, ker v tožbi niso navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 16. K točki II izreka:

17. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.