Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščine, da je stranka postopka odvetnik s sedežem pisarne na območju sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Predlog se zavrne.
1. V tej pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani je tožnik na naroku za glavno obravnavo 18. 5. 2010 podal zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice in jo dodatno obrazložil še v svoji vlogi z dne 20. 5. 2010, naslovljeni med drugim in primarno kot „Pritožba na zapisnik in vodstvo obravnave z dne 18. 5. 2010“. Slednje navedeno vlogo je tožnik zaključil s stavkom: „V zvezi z izkušnjami z navedeno sodnico in pomisleki, da je možno, da so tudi nekateri drugi sodniki na nek način v stalnih stikih s tožencem, ker je toženec odvetnik, tožnik predlaga, da to sodišče zadevo odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Kranju“, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je tožnikovo vlogo v tem delu obravnavalo kot njegov predlog za delegacijo pristojnosti in ga (po izdaji sklepa začasne predsednice sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice) dne 13. 9. 2010 posredovalo v odločitev Vrhovnemu sodišču. 2. Predlog ni utemeljen.
3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
4. Razloga smotrnosti za delegacijo pristojnosti – torej razloga, ki bi kazal na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem – tožnik v svojem predlogu ne uveljavlja. Okoliščine, da je stranka postopka odvetnik s sedežem pisarne na območju sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča (Okrožnega sodišča v Ljubljani), pa ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP. To velja še zlasti v obravnavanem primeru, ko tožnik s povsem nekonkretiziranimi domnevami oziroma pomisleki ni uspel izkazati nobenih okoliščin, ki bi mogle vzbuditi utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije pri njemu kot stranki tega postopka ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Zato je bilo treba tožnikov neutemeljen predlog zavrniti.