Jedro

Odklonitveni razlog iz četrte alineje drugega odstavka 30. člena ZSSve ne pripelje vedno do izločitve člana sodnega sveta, temveč je to odvisno od presoje odločevalca o predlogu za izločitev, ki je vezan zlasti na utemeljitev predloga za izločitev, tj. na navedbo okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom v nepristranskost člana sodnega sveta.

Zahteva po nepristranskem odločanju članov Sodnega sveta izhaja iz 22. člena Ustave, nepristranskost pa se presoja po kriterijih iz 23. člena Ustave, pri čemer mora biti pri odločanju Sodnega sveta zagotovljena tako subjektivna kot tudi objektivna nepristranskost.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1.Vrhovno sodišče je v Uradnem listu št. 68/2025 dne 5. 9. 2025 objavilo razpis za prosto delovno mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču, na civilnem oddelku. Na razpis so se prijavili dva kandidata in dve kandidatki. Sodni svet je izbirni postopek izvedel v več fazah, ki so si sledile. Prva faza je zajemala preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev; ugotovljeno je bilo, da vsi štirje kandidati pogoje izpolnjujejo. V drugi fazi je Sodni svet na 39. seji 17. 3. 2026 opravil oceno primernosti kandidatov in sklenil, da na razgovor povabi vse štiri prijavljene kandidate. V zadnji fazi je na 40. seji 2. 4. 2026 opravil razgovore, pred njihovo izvedbo zavrnil predlog tožnice za izločitev dr. Ane Kerševan, ki ga je ta podala s pisno vlogo z dne 27. 3. 2026, ter po opravljenih razgovorih izbral A. A.

2.Zoper predlog za imenovanje A. A. (v nadaljevanju stranka z interesom) na sodniško mesto Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju odločba) je tožnica vložila tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve).

Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovorov na tožbo

3.Tožnica v tožbi zatrjuje, da že dejstvo, da je njen mož državni odvetnik in je zaposlen pri državnem organu, katerega vodja je članica Sodnega sveta dr. Ana Kerševan, ki je sodelovala pri odločanju o kandidaturi tožnice, po objektivnem kriteriju vzbuja dvom o nepristranskosti odločanja pri izbiri kandidata. Po njenem mnenju to velja tudi v konkretnem primeru zaradi subjektivne pristranskosti, ki naj bi obstajala, ker so v teku trije postopki, ki jih mož tožnice zaradi lastne neizbire vodi pri Upravnem sodišču. Vse te postopke je vodila in o njih odločala prav imenovana članica sveta kot vodja državnega organa. V teh upravnih sporih mož kandidatke kot tožnik zatrjuje, da je omenjena članica sveta kot vodja Državnega odvetništva presegla svojo diskrecijsko pravico in v tej zvezi kršila ustavne pravice in obveznosti. Neizbor moža tožnice kot kandidata v tem postopku namreč ni bil povezan s temeljnim kriterijem izbora, torej njegovim dotedanjim delom, glede na njegove ocene ter nadzorstveno poročilo, ki je izkazalo, da je bil najuspešnejši pri vlaganju izrednih pravnih sredstev. Po treh osemletnih mandatih, ki jih je opravljal kot funkcionar, je možu tožnice prenehalo delovno razmerje. Dva meseca je bil brez zaposlitve, nato pa je bil izbran za delovno mesto z nižjim nazivom in posledično prikrajšan pri plači za nekaj plačnih razredov. Navedeno je vplivalo na družinsko življenje tožnice in poseglo celo v njeno ozračje pri delu na sodišču, kjer so jo kolegi z različnih sodišč, tudi izven Maribora, povpraševali o dogajanjih na Državnem odvetništvu. Po prepričanju tožnice naj bi bila zato v konkretnem primeru podana subjektivni in objektivni kriterij pristranskosti pri odločanju, kar je po njeni oceni vplivalo na izbiro drugega kandidata. Tožnica navaja, da naj bi obstoj zadržka pri odločanju o izločitvi članice izhajal tudi iz prepisa zvočnega posnetka 40. seje z dne 2. 4. 2026, kjer naj bi bilo navedeno, da je Sodni svet prejel predlog za izločitev, o njem odločil in dr. Ano Kerševan "zaenkrat" ni izločil iz odločanja. Nadalje zatrjuje, da ji ni jasno, v čem naj bi dopolnila obrazložitev v zvezi z možnostjo pristranskega odločanja omenjene članice, saj že navedene okoliščine kažejo na subjektivne elemente in možnost pristranskega odločanja zaradi konfliktnih razmerij, ki so podana v postopku kandidiranja njenega moža. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odločbo o imenovanju kot nezakonito razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje pred spremenjeno sestavo Sodnega sveta.

4.Toženka v pravočasnem odgovoru na tožbo zavrača tožničin očitek, da postopek pred Sodnim svetom izkazuje utemeljenost predloga za izločitev. Pojasnjuje, da je predsednica Sodnega sveta tožnici na osebnem razgovoru pojasnila, da je Sodni svet njen predlog za izločitev prejel, o njem odločil ter da dr. Ane Kerševan zaenkrat ni izločil iz odločanja. Izraz "zaenkrat" je treba razumeti v smislu na podlagi do tedaj zatrjevanih okoliščin. Predsednica je namreč tožnico takoj zatem pozvala k morebitnim drugim ugovorom oziroma k dopolnitvi že podanega ter jo vprašala, ali ugovarja sestavi Sodnega sveta, tožnica pa je odgovorila, da se z odločitvijo strinja in dodala, da so neuspešne kandidature njenega moža vplivale na družinsko življenje, vendar odločitev sprejema. V nadaljevanju toženka zavrača tožničine navedbe o dvomu v subjektivno nepristranskost dr. Ane Kerševan kot očitno neutemeljene, saj iz opisa ne izhaja konfliktnost v subjektivnem smislu. Prav tako v navedbah ni ničesar, kar bi kazalo na kakršenkoli predsodek ali vnaprejšnje (odklonilno) prepričanje dr. Ane Kerševan o tožnici, temveč gre zgolj za obstoj pravnih postopkov zaradi odločitve dr. Ane Kerševan v funkciji generalne državne odvetnice, da tožničinega moža ne izbere za zasedbo določenih delovnih mest. Toženka je prepričana, da ni bil kršen niti standard objektivne nepristranskosti, saj tožnico z dr. Ano Kerševan povezuje zgolj njen mož, sicer pa je povezava izključno pravne narave zaradi nezaključenih postopkov v zvezi z neizbiro v kandidacijskih postopkih. Dejstvo, da gre za zakonca in da eden od njiju v svojem kandidacijskem postopku ni bil uspešen, ničesar ne pove o tem, kako bo v drugem kandidacijskem postopku, ki s prvim ni povezan, uspešen drugi od zakoncev, zlasti v odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na resen spor med tožničinim zakoncem in dr. Ano Kerševan. Toženka se opredeli še do ostalih očitkov v tožbi ter predlaga zavrnitev tožbe.

5.Stranka z interesom v pravočasnem odgovoru na tožbo navaja, da spori, ki jih navaja tožnica, niso spori med članico Sodnega sveta in tožničinim zakoncem, temveč postopki, v katerih slednji uveljavlja sodno varstvo zoper odločbe, ki jih je članica Sodnega sveta izdala pri opravljanju svoje funkcije, ki pa ni povezana ne z njenim članstvom v Sodnem svetu niti s kandidaturo tožnice. Tožničina graja je primerljiva in enako neutemeljena, kot bi bil predlog stranke v pravdi za izločitev sodnika, ki je v objektivno nepovezani pravdi zavrnil zahtevek njenega zakonca, ki medtem še uveljavlja varstvo zoper sodnikovo odločitev s pravnimi sredstvi. Poklicno delo in odločanje članov Sodnega sveta v različnih organih je del njihove redne funkcije in ne ustvarja osebnega konflikta interesov. Predlaga zavrnitev tožbe.

V zvezi z navedbami tožnice iz pripravljalne vloge z dne 19. 6. 2026, ki se nanašajo na obstoj pravnega interesa A. A. za udeležbo v postopku, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je ustaljena sodna praksa,

da se v postopkih, v katerih se zaradi kršitve videza nepristranskosti izpodbija odločba, izbrani kandidat obravnava kot stranka z interesom, saj lahko odločitev v sporu neposredno vpliva na njegov pravni položaj.

(Ne)izvedba glavne obravnave

Relevantna dejstva med strankami niso sporna, zato se v obravnavanem primeru obravnavajo izključno pravna vprašanja (subjektivna in objektivna presoja nepristranskosti članice Sodnega sveta). Tudi sicer tožnica ni zahtevala izvedbe glavne obravnave. Vrhovno sodišče je zato o tožbi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Ob tem Vrhovno sodišče kot nebistvene šteje sicer nesporne okoliščine, ki se nanašajo na od tožnice zatrjevani vpliv neizbire njenega moža v izbirnem postopku pred Državnim odvetništvom na njeno družinsko življenje. Navedena dejstva vplivajo kvečjemu na tožničino sfero in njen odnos do članice Sodnega sveta in ne obratno, zato glede spornega vprašanja sodelovanja članice Sodnega sveta dr. Ane Kerševan niso relevantne. S tega vidika je nepotrebna tudi izvedba dokazov glede vpogleda v spise Upravnega sodišča RS opr. št. II U 385/2024, IIU 125/2025 in II U 153/2025, ki jih je predlagala tožnica.

Tožba ni utemeljena

Okvir presoje

Po prvem odstavku 30. člena ZSSve pri razpravi in glasovanju o posamezni zadevi ne sme sodelovati član Sodnega sveta, pri katerem obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Ko Sodni svet odloča o izbiri kandidatov za prosto sodniško mesto, o predlogih za izvolitev in razrešitev sodnikov, o imenovanju sodnikov, o imenovanju in razrešitvi predsednikov in podpredsednikov sodišč ter o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih sodnikov, član Sodnega sveta ne sme sodelovati pri odločanju, če se odloča o njegovi kandidaturi, pravici, obveznosti in pravnih koristih (prva alineja drugega odstavka 30. člena ZSSve), je s kandidatom oziroma sodnikom, ki je v postopku, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena (druga alineja drugega odstavka 30. člena ZSSve), je s predsednikom sodišča, ki v postopku poda mnenje, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena (tretja alineja drugega odstavka 30. člena ZSSve) ali obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (četrta alineja drugega odstavka 30. člena ZSSve).

Razlogi iz prve do tretje alineje drugega odstavka 30. člena ZSSve predstavljajo t. i. izključitvene razloge, ki v primeru obstoja nujno vodijo v izločitev, saj se pri njih (ne)pristranskost ne ugotavlja, temveč je izločitev na njihovi podlagi samodejna. Razlog iz četrte alineje drugega odstavka istega člena pa je t. i. odklonitveni razlog in ne pripelje vedno do izločitve člana sodnega sveta, temveč je to odvisno od presoje odločevalca o predlogu za izločitev, ki je vezan zlasti na utemeljitev predloga za izločitev, tj. na navedbo okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom v nepristranskost člana sodnega sveta.

Presoja odločitve Sodnega sveta

Med strankama ni sporno, da je dr. Ana Kerševan v funkciji generalne državne odvetnice vodila in odločala v izbirnih postopkih za zasedbo delovnih mest na Državnem odvetništvu, v katerih tožničin mož ni bil izbran, glede treh postopkov pa so v teku upravni spori pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije. Prav tako ni sporno, da je tožničin mož trenutno zaposlen pri Državnem odvetništvu.

Bistveno vprašanje pa je, ali navedeno vzbuja dvom v nepristranskost dr. Ane Kerševan. Pri presoji tega vprašanja je treba izhajati iz ustaljenih kriterijev za ugotavljanje nepristranskosti sojenja. Ustavno sodišče je v odločbi, št. Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019, že sprejelo stališče glede vprašanja nepristranskosti pri odločanju Sodnega sveta, vendar le načelno, ne pa vsebinsko. Tako je poudarilo, da zahteva po nepristranskem odločanju članov Sodnega sveta izhaja iz 22. člena Ustave, nepristranskost pa se presoja po kriterijih iz 23. člena Ustave, pri čemer mora biti pri odločanju Sodnega sveta zagotovljena tako subjektivna kot tudi objektivna nepristranskost.

Subjektivni kriterij se nanaša na ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika (oziroma v tem primeru članice Sodnega sveta), ki odloča v konkretnem primeru. Pri tem je Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) dosledno poudarilo, da se osebna nepristranskost sodnika domneva, dokler ni dokazano nasprotno.

Po tem kriteriju gre za to, ali je sodnik izkazal sovražnost ali nenaklonjenost do stranke, si je zadevo dodelil zaradi osebnih razlogov ipd.

Vrhovno sodišče pritrjuje toženi stranki, da v predlogu za izločitev niso bile navedene konkretne okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o subjektivni pristranskosti dr. Ane Kerševan zaradi kandidacijskega postopka pri Državnem odvetništvu, v katerem je sodeloval tožničin mož. Dejstvo, da se v zvezi s kandidacijskim postopkom tožničinega moža vodijo upravni spori pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, ki jih je sprožil tožničin mož, samo po sebi ne izkazuje osebne pristranskosti dr. Ane Kerševan. Tožnica tudi ne zatrjuje okoliščin, ki bi kazale na obstoj kakršnegakoli osebnega konflikta med njenim možem in dr. Ano Kerševan, neodvisnega od kandidacijskega postopka, ali na kakršnokoli negativno osebno stališče slednje do tožnice ali njenega moža.

Pravilen je tudi zaključek toženke, da v obravnavani zadevi ni bil kršen niti standard objektivne nepristranskosti. Pri slednjem gre za presojo, ali je sodnik (v konkretnem primeru članica Sodnega sveta) v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen upravičen dvom o njegovi nepristranskosti.

Pri tem je pomembno, da se mora nepristranskost sojenja odražati tudi navzven, t. i. videz nepristranskosti sojenja (odločanja).

Gre za zaupanje, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi vzbujati v javnosti.

Pri presoji vprašanj, ali obstaja dvom o videzu nepristranskosti, je stališče stranke pomembno, vendar ni odločilno.

Odločilno je, ali je mogoče ugotoviti, da je ta dvom objektivno utemeljen.

Pomembno je torej, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost (sodnega) odločanja kot tudi zaupanje strank v nepristranskost odločanja v konkretni zadevi. V nekaterih primerih, ko je težko zagotoviti dokaze, s katerimi bi se ovrgla domneva subjektivne nepristranskosti sodnika, zahteva po objektivni nepristranskosti zagotavlja dodatno pomembno jamstvo.

Pri tem se je treba osredotočiti na dejanske razmere in ugotoviti, ali so dvomi stranke glede pristranskosti objektivno utemeljeni, in videz nepristranskosti preveriti z objektivnimi dejstvi.

Objektivna presoja videza nepristranskosti se pogosto nanaša na hierarhične, poklicne ali druge povezave med sodnikom ali udeleženci postopka,

zato je treba v vsakem primeru oceniti naravo in obseg konkretnega razmerja.

Tožnica se v tožbi sklicuje na zadevo U 6/2020-29 z dne 7. 10. 2020 in navaja, da je treba člana Sodnega sveta izločiti, kadar odnos med njim in kandidatom pozitivno ali negativno odstopa od običajnih odnosov. Pri tem tožnica spregleda, da se po stališču iz navedene odločbe to merilo nanaša na odstop od običajnih odnosov med sodnicami in sodniki. Tudi sicer spregleda, da Vrhovno sodišče v navedeni zadevi ni ugotovilo kršitve videza nepristranskosti, čeprav je šlo za bistveno tesnejše razmerje, in sicer med članico Sodnega sveta in kandidatko.

V obravnavani zadevi pa zatrjevane okoliščine niti ne zadevajo neposrednega odnosa med članico Sodnega sveta in tožnico, temveč zgolj posredno povezavo prek njenega zakonca. Ta povezava ne dosega takšne intenzitete, da bi pri razumnem človeku vzbudila objektivno utemeljen dvom o nepristranskosti. Spori, na katere se sklicuje tožnica, namreč niso osebni spori med članico Sodnega sveta in tožničinim zakoncem, temveč postopki, v katerih slednji uveljavlja sodno varstvo zoper odločitve, ki jih je članica Sodnega sveta sprejela pri opravljanju svoje funkcije oziroma v vlogi delodajalca. Pri tem pa niti iz navedb tožnice ne izhaja, da bi bilo predhodno sodelovanje ali kandidacijski postopki tožničinega zakonca pri Državnem odvetništvu oziroma z njimi povezani upravni spori konfliktni ali bi sami ustvarili konfliktno razmerje med članico Sodnega sveta in tožničinim zakoncem, kaj šele s samo kandidatko. Tudi okoliščina, da je tožničin mož trenutno zaposlen pri Državnem odvetništvu, ne vzbuja nobenega objektivno utemeljenega dvoma o nepristranskosti dr. Ane Kerševan.

V luči navedenega zgolj dejstvo, da je mož tožnice zaposlen kot državni odvetnik in da je članica Sodnega sveta pri opravljanju svojih pristojnosti odločala v kadrovskih postopkih, ki so se nanašali na tožničinega zakonca, ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na obstoj konfliktnega razmerja med tožničinim zakoncem in dr. Ano Kerševan, ne ustvarja objektivno utemeljenega dvoma o njeni nepristranskosti v kasnejšem, od teh postopkov nepovezanem izbirnem postopku za sodniško mesto vrhovnega sodnika.

Sklepno

Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Glasovanje

Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.