Jedro

Odločitev o pričetku postopka prisilne poravnave je pomembna zaradi nastopa pravnih posledic (31. člen ZPPSL). Predložitev načrta finančne reorganizacije pa je pozitivna procesna predpostavka, ki jo mora izpolniti dolžnik za nadaljnji tek postopka, najkasneje do izteka prekluzivnega roka po 1. odst. 46. člena ZPPSL. Dolžniku z vložitvijo predloga za pričetek postopka prisilne poravnave prične teči rok, v katerem bo moral navedeno predpostavko postopka izpolniti, ne glede na to, kdaj bo sodišče formalno odločilo o predlogu za pričetek postopka. Na sam potek prekluzivnega roka pa morebitna pomanjkljivost predloga za začetek postopka prisilne poravnave v smislu 1. odst. 26. člena ZPPSL ne vpliva. To pomeni, da si dolžnik z vložitvijo formalno nepopolnega predloga za pričetek postopka prisilne poravnave ne more podaljšati prekluzivnega roka za vložitev načrta finančne reorganizacije, ki kot rečeno ni formalna predpostavka za pričetek postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom, sklicujoč se na določbo 2. odst. 46. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), ker dolžnik v trimesečnem roku od vložitve predloga ni predložil načrta finančne reorganizacije.

Dolžnik je v pritožbenem roku zoper citirani sklep vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na neživljenskost zakonodaje glede opredelitve prekluzivnega roka za predložitev načrta finančne reorganizacije, kakor tudi, da je sodišče prve stopnje z neutemeljenim odlašanjem glede odločitve o pričetku postopka prisilne poravnave pripomoglo k temu, da načrt finančne reorganizacije ni bil izdelan.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 1. odst. 46. člena ZPPSL lahko dolžnik načrt finančne reorganizacije priloži že k predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, mora pa ga predložiti v roku treh mesecev od dneva vložitve predloga. Iz navedene določbe izhaja, da predložitev načrta finančne reorganizacije ni formalna predpostavka za odločitev sodišča o pričetku postopka prisilne poravnave, vendar pa zakon določa prekluzivni rok, v katerem mora biti navedena predpostavka izpolnjena. Ta rok pa prične teči z vložitvijo samega predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Na potek tega roka ne vpliva okoliščina kdaj je sodišče odločilo o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave v smislu 27. člena ZPPSL. Neutemeljen je torej očitek pritožnika, da načrta finančne reorganizacije ni mogel izdelati zaradi kasnitve sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa po I. odst. 27. člena ZPPSL. Odločitev o pričetku postopka prisilne poravnave je pomembna zaradi nastopa pravnih posledic takšnega postopka (31. člen ZPPSL). Predložitev načrta finančne reorganizacije pa je pozitivna procesna predpostavka, ki jo mora izpolniti dolžnik za nadaljnji tek postopka, najkasneje do izteka prekluzivnega roka po

1. odst. 46. člena ZPPSL. Dolžnik se mora zavedati, da mu z vložitvijo predloga za pričetek postopka prisilne poravnave prične teči rok, v katerem bo moral navedeno predpostavko postopka izpolniti, ne glede na to, kdaj bo sodišče formalno preizkusilo in odločilo o predlogu dolžnika za pričetek postopka. Na sam potek prekluzivnega roka pa ne vpliva niti morebitna pomanjkljivost predloga za začetek postopka prisilne poravnave v smislu 1. odst. 26. člena ZPPSL, kar pomeni, da si dolžnik z vložitvijo formalno nepopolnega predloga za pričetek postopka prisilne poravnave ne more podaljšati prekluzivnega roka za vložitev načrta finančne reorganizacije, ki kot rečeno ni formalna predpostavka samega predloga za pričetek postopka.

Ob ugotovitvi, da je dolžnik predlog za pričetek postopka prisilne poravnave vložil 11.5.2005 je torej materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je v skladu z 2. odst. 46. člena ZPPSL postopek ustavilo, ker dolžnik v zakonskem roku ni izpolnil navedene procesne predpostavke.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa sodbe ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), je odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (353. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).