Jedro

Tožeča stranka mora izkazati, da bi ji uspeh v pravdi (ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe), odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, pa mora biti pravna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 3. točki izreka potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, ki vsebuje tožbeni zahtevek: „Ugotovi se, da je Pogodba o prodaji delnic družbe SIJ - Slovenska industrija jekla d. d., sklenjena med RS, Vlada RS, Ministrstvom za gospodarstvo kot prodajalcem in D. d.o.o. kot kupcem, z dne 2.3.2007, nična“ (1. točka izreka). Predlog toženih strank za določitev višje vrednosti spornega predmeta je zavrnilo (2. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženima strankama povrniti pravdne stroške in sicer vsaki 2.009,90 EUR z obrestmi (3. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper 1. in 3. točko izreka sklepa pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter mu zadevo vrne v nov postopek.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Zato je tožbo zavrglo.

6. Pritožnik neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je opustilo dolžnost materialnega procesnega vodstva, ker tožeče stranke ni pozvalo k dopolnitvi tožbenih navedb, v kolikor je menilo, da so le-te glede obrazložitve pravnega interesa v kateremkoli delu nepopolne.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo izrecno izpostavila vprašanje obstoja pravnega interesa tožeče stranke za ugotovitveno tožbo. Tožbenim navedbam, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala svoj pravni interes, je sistematično in pravno argumentirano oporekala. Med drugim je navedla, da mora biti korist, ki jo tožnik pričakuje od svoje ugotovitvene tožbe, pravna, kar pomeni, da se mora izražati v sferi njegovih pravic in pravnih razmerij. Trdila je, da tožeča stranka v zvezi s spornim nakupom delnic ni imela nikakršnih pravic. Zato zaradi sklenitve sporne pogodbe ne more biti prikrajšana.

8. Ker je torej že tožena stranka opozorila tožečo stranko, da ni izkazala pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, so tožeči stranki pravila o trditvenem in dokaznem bremenu narekovala, da na trditve tožene stranke odgovori in pravni interes dodatno utemelji. Zato prvostopenjsko sodišče tožeče stranke ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi tožbenih navedb in tako ni kršilo določb pravdnega postopka o materialnem procesnem vodstvu.

9. Tožeča stranka je na trditve tožene stranke sicer odgovorila in navedla, da ima kot delničarka interes, da z ugotovitvijo ničnosti in posledičnemu nastopu restitucijske obveznosti obeh pogodbenih strank, pridobi svojo ekonomsko korist, za katero je ravno zaradi spornega pravnega posla prikrajšana. Ravno ekonomska korist, ki jo bo tožeča stranka lahko dosegla z ugotovitvijo neveljavnosti sporne prodajne pogodbe, pa je po njenem stališču tisto, kar ji hkrati daje pravni interes za tožbo v tem postopku. S tem, ko bo v tem pravdnem postopku ugotovljena neveljavnost prodajne pogodbe, naj bi se tožeči stranki odprla možnost, da po potrebi z nadaljnjimi uradnimi postopki oziroma drugimi ustreznimi aktivnostmi uveljavi svoje premoženjske koristi, ki so prikrajšane ravno zaradi predmetne prodajne pogodbe. Tožeča stranka je nadalje navedla, da se je ob sklenitvi prodajne pogodbe kupec zavezal, da bo tudi obstoječim delničarjem omogočil izstop iz družbe SIJ d.d., v enakih pogojih, kot jih je dosegel z državo. To pa pomeni, da je država s tem, ko je svoje delnice prodala pod ceno, posegla tudi v premoženjski položaj tožeče stranke in določila neustrezno (prenizko) ceno, tudi za delnice tožeče stranke. Tožeča stranka je neposredno po sklenitvi prodajne pogodbe prejela ponudbo, da tudi sama proda svoje delnice po neustrezni in evidentno prenizki ceni, torej po ceni, po kateri je delnice prodala država.

10. Iz navedenega izhaja, da je tožeča stranka svoj pravni interes za ugotovitveno tožbo utemeljevala z ekonomsko koristjo, za katero naj bi bila zaradi sporne pogodbe prikrajšana. Prav ta naj bi ji torej dajala pravni interes za ugotovitveno tožbo. Vendar pa na takšen način tožeča stranka svojega pravnega interesa ne more utemeljiti.

Tožeča stranka mora izkazati, da bi ji uspeh v pravdi (ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe), odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja zakon. Korist, ki jo tožeča stranka pričakuje od ugotovitvene tožbe, pa mora biti pravna.

V danem primeru pa tožeča stranka zatrjuje prikrajšanje v svoji ekonomski sferi, kot je to pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče. 11. Pritožnica trdi, da je navedla, da je kot družba pooblaščenka delničarka SIJ, d.d. in je ustanovljena in organizirana zato, da bi delavcem, kateri so se v 90-ih letih prejšnjega stoletja odpovedali delom pripadajočim jim plač, zaradi obljube, da bodo ugodnosti deležni kasneje in sicer z lastninjenjem SIJ d.d., oziroma njenih odvisnih družb, zagotovila varovanje interesov v zvezi z lastninjenjem SIJ, d.d.. Navedla je, da se je lastninjenje izvedlo ravno z izpodbijano in sporno prodajno pogodbo, na sporen način, s čimer se je njenim delničarjem hkrati tudi odreklo in odvzelo pravico do poplačila z možnostjo unovčevanja delnic iz lastništva SIJ, d.d. oziroma njenih odvisnih družb, kar je nedopustno glede na to, da so se delavci (delničarji tožeče stranke) odrekli delu pripadajočih jim plač, da bi prišli do ustreznega poplačila pri lastninjenju SIJ, d.d..

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka tudi s temi trditvami izkazuje zgolj svoj ekonomski interes, saj se ji s sporno pogodbo ni odvzelo pravice do poplačila z možnostjo unovčevanja delnic iz lastništva SIJ, d.d. oziroma njenih odvisnih družb, kot to trdi. Zatrjevana neustrezna cena delnic, ki so bile predmet sporne pogodbe, namreč lahko posredno vpliva na ceno delnic SIJ, d.d., ki jih ima v lasti tožeča stranka, s tem pa na njen premoženjski (in ne pravni) položaj.

Da ugotovitveno tožbo opravičuje le poseg v pravni položaj tožnika, izhaja tudi iz komentarja k 181. členu Zakona o pravdnem postopku (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2005 – 2006, druga knjiga, stran 151), v delu, kjer govori o možnosti tožbe na ugotovitev ničnosti kakšnega posla, ki jo povezuje z uveljavljanjem pravic v postopku lastninjenja. Zato se pritožnik v potrditev svojih trditev neutemeljeno sklicuje na komentar ZPP v tem delu.

Kako naj bi zatrjevana zloraba predpisov, ki so urejali lastninjenje SIJ, d.d. (Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn d.d.; Zakon o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn v zvezi s programom prestrukturiranja) utemeljevala pravni interes za ugotovitveno tožbo, pritožnik konkretneje ne pojasni. Zato prvostopenjskemu sodišču ni mogoče očitati, da je kršilo določbe pravdnega postopka, ker se do njih ni opredelilo.

13. Pritožbeno sodišče tudi samo v navedenih predpisih ni našlo utemeljitve pravnega interesa tožeče stranke za tožbo v tej zadevi. Z morebitnimi kršitvami zakonodaje v zvezi z lastninjenjem S. d.d., v kolikor z njimi ni poseženo v pravni položaj tožeče stranke, le-ta pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ne more utemeljevati.

14. Dejanska in pravna situacija, ki se je obravnavala v zadevi V Pg 68/2006, ni primerljiva z obravnavano. Niti pritožbeno sodišče ne vidi pravnoodločilne povezave med odločitvijo v navedeni zadevi s pravnim interesom tožnika za ugotovitveno tožbo v tej zadevi. Prvostopenjsko sodišče je v zadevi V Pg 68/2006 ugodilo zahtevku tožeče stranke, po katerem bi morala tožena stranka nanjo prenesti 20 % delež v družbi N. R. d.o.o., v zameno za 57 delnic in 20 % delež v družbi M R, d.o.o., v zameno za 10.386 delnic družbe SIJ d.d. (op. revizijsko sodišče je s sodbo III Ips 38/2013 z dne 17.9.2013 spremenilo sodbo sodišča druge in prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo). Pravni interes tožnika za ugotovitev ničnosti pogodbe, sklenjene med tretjimi osebami, bi bil izkazan le tedaj, če bi imel tožnik pravico od prodajalca zahtevati, da pogodbo glede spornega pogodbenega predmeta sklene z njim, kot je to pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. Pritožnik pa česa takšnega ne trdi.

15. Ob povedanem niso odločilne trditve pritožnika o koruptivnih ravnanjih, povezanih s sporno pogodbo, ki so med drugim tudi nekonkretizirane.

16. Prvostopenjsko sodišče se je opredelilo do vseh pravnoodločilnih dejstev in ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka, niti nobene od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Materialno pravo pa je pravilno uporabilo.

17. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

18. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).