Jedro

Ker je dolžničin ugovor obrazložen, postopanje sodišča prve stopnje, ki je po prejemu upravičenega odgovora na ugovor spis poslalo v reševanje višjemu sodišču, ker je ugovor štelo kot neutemeljen, ni v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. V primeru, ko dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o stroških v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Ugovoru se ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo (2. točka izreka), postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. točki izreka dolžnici naložilo, da v roku 8 dni poravna upnikovo terjatev in sicer glavnico v znesku 2,287.649,72 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.6.1999 do dneva plačila, v 2. točki dovolilo predlagano izvršbo, v 3. točki pa stroške upnika odmerilo na 23.376,50 SIT.

Dolžnica je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjala in navedla, da je banka nepravilno in nezakonito izvršila izvršbo DU Kranj, tako da je nastal manjko, ne pa zaradi njenih čekov in kartice. Nato je obširno obrazložila, kako je zadeva potekala. Zaradi težav pri poslovanju trgovine, ki jo je zaprla novembra 1998, ker je nastal dolg do davčne uprave, je po dogovoru z direktorico davčne uprave v Kranju prodala stanovanje. Ko je stanovanje prepisala na lastnika in so ji znesek nakazali na tekoči račun, ji je davčna uprava blokirala račun. Na njem je takrat imela 2,000.000,00 SIT limita in ko je denar prispel, je banka nakazala znesek, kar ga je ostalo, da je bil pokrit limit. Dne 10.12.1998 so ji stari limit ukinili in ji odobrili novega za 300.000,00 SIT. Zanj je prosila, ker je imela v obtoku še nekaj čekov.

Kartico bankomat in Activa Eurocard jim je pustila v hrambi že pri podpisu nove pogodbe za limit. Uporabljala pa je kartico Petrola, ker se ji je samoumevno zdelo, da jo lahko uporablja in s tem ne krši bančnih zakonov. Pošilja kopijo izpiska odobrenega limita. Brez predhodnega obvestila, kaj bodo 1.3.1999 naredili, je 3.3.1999 dobila obvestilo, da so ji z tekočega računa nakazali znesek 2,166.800,00 SIT. To je bil zanjo velik šok. V nadaljevanju opisuje svoje socialne razmere. Ne priznava dopisov, groženj in laži od banke.

Dovolili so si celo, da so klicali upokojenko M. K., da naj zanjo vzame kredit. Drugi je bil njen brat A. T. Naslednja zadeva je zavarovalnica. Če bi bilo vse pravno, jim ne bi pokrila samo 300.000,00 SIT limita. Zanima jo, kakšne obremenilne dokaze je predložila banka. Prosi, da se zadeva pravično pretehta.

Upnica v obširnem odgovoru na ugovor navaja, da se z navedbami dolžnice ne strinja, zadevo tudi sama podrobno opiše in predlaga zavrnitev ugovora.

Ugovor je utemeljen.

Ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi z dne 4.8.1999 je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določilu 5. odst. 62. člena v zvezi z 2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti tak ugovor obrazložen, v njem pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnica v ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da je banka nepravilno in nezakonito izvršila izvršbo DU Kranj, tako da je nastal manjko, ne pa zaradi njenih čekov. Z navedenim dejstvom, pri čemer situacijo nastanka negativnega stanja obširno opiše in ugovoru priloži tudi fotokopije izpiskov iz svojega tekočega računa, se dolžnica nedvomno upira sami terjatvi.

Že sodišče prve stopnje je dolžničin ugovor pravilno štelo za obrazložen in ga na podlagi 57. člena ZIZ poslalo upnici v odgovor. Po prejemu upničinega odgovora na ugovor pa je spis poslalo v reševanje višjemu sodišču kot pritožbo, saj je ugovor štelo kot neutemeljen. Takšno postopanje sodišča prve stopnje pa ni bilo v skladu z določilom 2. odst. 62. člena ZIZ, po katerem v primeru, da dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Iz tega razloga in na navedeni zakonski podlagi je sodišče druge stopnje ugovoru ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (2. točka izreka) ter še odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Tako bi namreč moralo postopati izvršilno sodišče ne glede na to, ali je (obrazložen) ugovor po vsebini utemeljen ali ne, saj bo o tem, ali se z ugovarjanimi dejstvi dolžnica lahko utemeljeno protivi plačilu terjatve, odločalo sodišče šele v pravdnem postopku.