Jedro

V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je z uporabo instituta BPP tožnik želel vložiti zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. Pri tem je pomembno, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Izpodbijana odločitev, po kateri da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, je najmanj preuranjena. Iz podatkov zadeve ni mogoče ugotoviti, za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska ipd. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa sobe s kopalnico tudi ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zaključiti, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravnega sodišča RS, službe za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 216/2015-4 z dne 3. 12. 2015, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Služba za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35203-114/2008-jv z dne 13. 7. 2015, zavrne.

2. V obrazložitvi se organ za brezplačno pravno pomoč sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, da prosilec v obravnavanem primeru prosi za dodelitev BPP, saj želi pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 13. 7. 2015, s katero mu je bila zavrnjena zahteva za izplačilo pripadajočih nepovratnih državnih sredstev v višini 2.597,47 EUR, ugotovljenih z odločbo št. 35203-114/2008-jv z dne 17. 2. 2009, ki jo je uveljavil prosilec kot najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice na denacionaliziranem stanovanju ter mu jih je dolžna izplačati Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, v gotovini.

3. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP je upravni organ najprej ugotovil, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči. Zato se njegova prošnja za BPP v tem postopku obravnava kot prošnja za izredno BPP po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP. Pri nadaljnjem odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP pa je treba na podlagi razpoložljivih podatkov oceniti, ali so izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP, med drugim tudi, ali je zadeva očitno nerazumna, oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožiti. Glede slednjega vprašanja ugotavlja, da je Ministrstvo za okolje in prostor tožnikovo prošnjo za izplačilo pripadajočih sredstev zavrnilo iz razloga, ker je tožnik ministrstvu predložil prodajno pogodbo, iz katere izhaja, da je kupil sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico. Pristojni organ je pri tem ugotovil, da se takšne sobe ne more šteti za stanovanje, kot ga določa 3., 4. in 6. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ter da tako ni izpolnjen pogoj za uveljavljanje pravice za nakup.

4. Tudi pristojni organ za BPP je tem ugotovitvam sledil ter pri tem ugotavlja, da je bilo v omenjenem postopku materialno pravo pravilno uporabljeno ter v postopku izdaje akta tudi ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale njegovo odpravo. Prav tako prosilec v sami prošnji za BPP ne navaja dejstev, ki bi kazala na nepravilno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Zato pristojni organ za BPP ocenjuje, da postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 13. 7. 2015 nima verjetnega izgleda za uspeh. To pa pomeni, da je treba prosilčevo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena, v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno.

5. Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. Navaja, da je prava neuka oseba in nima sredstev za najem pravnega strokovnjaka. Zato sodišče prosi, da mu brezplačno pravno pomoč dodeli, saj bo sicer prikrajšan za pravično in pošteno sojenje. Sodišče namreč navaja trditve, ki jih ne razume in ne zna pravilno tolmačiti.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni posredovala.

7. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

8. Tožba je utemeljena.

9. V konkretnem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je želel vložiti tožnik z uporabo inštituta izredne brezplačne pravne pomoči, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. V zvezi s slednjim je odločilna presoja, ali bi tožnik lahko uspel s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35203-114/2008-jv z dne 13. 7. 2015. Pri odgovoru na omenjeno vprašanje pa se kot pomembno pojavi vprašanje, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Glede omenjenega vprašanja je upravni organ presodil, da je bilo v odločbi Ministrstvo za okolje in prostor, ki jo želi tožnik izpodbijati, materialno pravo pravilno uporabljeno. Sporne pogodbe o nakupu sobe s kopalnico v spisu ni, pač pa se je upravni organ skliceval na podatke in posledično argumentacijo Ministrstva za okolje in prostor v omenjeni odločbi. Po mnenju sodišča pa je odločitev, da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, najmanj preuranjena. Iz omenjenih podatkov ni mogoče ugotoviti za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska in podobno. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa tudi sobe s kopalnico ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem za stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zatrjevati, da tožnik nima nobenega, niti verjetnega izgleda za uspeh.

10. Zato je sodišče tožnikovi tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku mora tožena stranka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in o zadevi ponovno odločati v skladu s pravnim mnenjem sodišča, izraženim v tej sodbi.

11. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo, v skladu s četrtim odstavkom omenjenega člena, vrača toženi stranki v nadaljnje odločanje.

12. Izrek o stroških upravnega spora je odpadel, saj je tožnik do plačila sodne takse, na podlagi 10. člena Zakona o sodnih taksah, v postopku odločanja o dodelitvi BPP, oproščen že po samem zakonu.